
Galerija

Raziskave kažejo, da je lahko povezano tudi z resnejšimi boleznimi, kot so debelost, sladkorna bolezen tipa 2 in celo erozivni gastritis.
Občutek sitosti je ključnega pomena za preprečevanje prenajedanja in čezmernega vnosa kalorij. A želodcu je potrebnih približno 20 minut, da možganom pošlje signal, da je sit.
Če jemo prehitro, se ta signal pojavi šele takrat, ko smo že zaužili preveč hrane. To dolgoročno povečuje tveganje za prekomerno telesno težo in gastrointestinalne težave, saj hrana dlje časa ostane v želodcu, kar pomeni daljšo izpostavljenost želodčne sluznice želodčni kislini.
Korejska raziskava, ki je zajela 11.000 ljudi, je pokazala, da imajo tisti, ki so pojedli obrok v manj kot petih minutah, kar 1,7-krat večjo verjetnost za razvoj erozivnega gastritisa kot tisti, ki so si za obrok vzeli več kot 15 minut.
Poleg tega so raziskave prehitro prehranjevanje povezale še s funkcionalno dispepsijo, inzulinsko rezistenco in sladkorno boleznijo tipa 2.
Strokovnjaki opozarjajo, da ta navada lahko poveča tveganje za razvoj metaboličnega sindroma, povišanega krvnega tlaka in trebušne debelosti.
Če jeste prehitro, se občutek sitosti zamakne, raven glukoze v krvi po obroku pa naraste. Slabo žvečenje povzroči višje koncentracije glukoze in sproži delovanje določenih citokinov, kar vodi do inzulinske rezistence – enega glavnih dejavnikov tveganja za sladkorno bolezen tipa 2. Poleg tega imajo ljudje, ki hitro jedo, pogosto tudi višjo telesno maso, kar tveganje še povečuje.
Čeprav se zdi nepomembno, lahko način prehranjevanja močno vpliva na zdravje. Zato velja: jejte počasi, poslušajte svoje telo in si privoščite čas za vsak obrok, zdravje vam bo hvaležno.