Preprosta vsakodnevna navada zmanjša stres in tesnobo potrjuje nova raziskava

Bi lahko že nekaj dodatnih kozarcev vode na dan pomagalo telesu, da se lažje spopada s stresom? Nova znanstvena raziskava kaže, da ima zadostna hidracija pomembnejšo vlogo, kot smo mislili doslej.

Raziskovalci so ugotovili, da so ljudje, ki pijejo premalo tekočine, ob stresnih situacijah izločali bistveno več stresnega hormona kortizola kot tisti, ki so bili dobro hidrirani. To ne pomeni, da bo voda odpravila tesnobo, lahko pa pomaga ublažiti telesni odziv na stres in dolgoročno pozitivno vpliva na zdravje.

Kaj je pokazala raziskava?

V raziskavi je sodelovalo 62 odraslih oseb, ki so jih razdelili v dve skupini. Prva skupina je dnevno popila manj kot 1,5 litra tekočine, druga pa je dosegala priporočeni dnevni vnos, približno dva litra za ženske in 2,5 litra za moške. Teden dni so raziskovalci spremljali njihovo hidracijo s preiskavami krvi in urina, nato pa so jih izpostavili standardiziranemu stresnemu preizkusu, ki vključuje simulacijo zaposlitvenega razgovora in reševanje zahtevnih matematičnih nalog. Obe skupini sta med preizkusom občutili stres in pospešen srčni utrip. Ključna razlika pa je bila v ravni kortizola, glavnega stresnega hormona.

Pri osebah, ki so pile premalo tekočine, se je raven kortizola izrazito povečala, medtem ko je bil odziv pri dobro hidriranih udeležencih precej manj izrazit. Raziskovalci opozarjajo, da lahko kronično nezadostna hidracija dolgoročno vpliva na zdravje.

Zakaj dehidracija poveča občutek stresa?

Ko telesu primanjkuje tekočine, začne izločati hormon vazopresin, ki pomaga zadrževati vodo in ohranjati ustrezen volumen krvi. Težava je, da ta hormon hkrati spodbuja tudi sproščanje kortizola. Posledica je močnejši odziv organizma na stresne situacije.

Poleg tega dehidracija povzroča simptome, ki so zelo podobni tesnobi: pospešen srčni utrip, vrtoglavico, občutek šibkosti, hitro dihanje, potenje. Možgani lahko te telesne spremembe zaznajo kot nevarnost, kar dodatno okrepi občutek napetosti in tesnobe.

Dolgotrajno povišan kortizol škoduje zdravju

Občasen stres je normalen del življenja, težava pa nastane, kadar je raven kortizola povišana dlje časa. Številne raziskave povezujejo kronično povišan stresni hormon z večjim tveganjem za: bolezni srca, bolezni ledvic, sladkorno bolezen, motnje razpoloženja.

Poleg tega dehidracija vpliva tudi na delovanje možganov, saj lahko zmoti nastajanje nevrotransmiterjev, kot sta serotonin in dopamin, ki pomembno vplivata na razpoloženje.

Kako prepoznati dehidracijo?

Zanimivo je, da številni ljudje, ki pijejo premalo tekočine, sploh ne občutijo izrazite žeje. Zato strokovnjaki priporočajo, da ste pozorni tudi na druge znake: temno rumen urin, suha usta, glavobol, utrujenost, vrtoglavica, zmanjšana zbranost. Svetlo rumena barva urina običajno pomeni, da je telo dobro hidrirano.

Koliko vode bi morali popiti?

Priporočila se razlikujejo glede na spol, telesno dejavnost in vremenske razmere. Na splošno naj bi odrasli zaužili približno: ženske okoli dva litra tekočine na dan, moški približno dva litra in pol. Pomembno je vedeti, da približno petino dnevnega vnosa tekočine dobimo tudi s hrano, predvsem s sadjem, zelenjavo, juhami in drugimi živili z visoko vsebnostjo vode. V vročem vremenu ali med telesno aktivnostjo so potrebe po tekočini še večje.

Voda ni zdravilo za tesnobo

Čeprav raziskava kaže, da zadostna hidracija lahko ublaži telesni odziv na stres, voda sama po sebi ne more pozdraviti anksioznosti ali drugih duševnih težav. Strokovnjaki poudarjajo, da je dobro počutje rezultat več dejavnikov. Poleg zadostnega pitja vode so pomembni tudi kakovosten spanec, uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost in učinkovito obvladovanje stresa. Preprosta navada, kot je redno pitje zadostne količine vode, sicer ne bo odpravila vseh skrbi, lahko pa pomaga telesu, da se s stresnimi situacijami spopada učinkoviteje in dolgoročno prispeva k boljšemu telesnemu ter duševnemu zdravju.