Procesirana hrana pod drobnogledom: zakaj oznaka na embalaži ne pove vsega

Prvi kos mesa, ki je po pomoti pristal v ognju, okoli katerega so se zbirali naši daljni predniki, je postal prvo procesirano živilo. Zakaj se torej danes tako bojimo procesirane hrane?

Že stoletja meljemo žita v moko, izdelujemo sir in jogurt, sušimo sadje, zamrzujemo zelenjavo in pečemo kruh. Brez različnih načinov predelave bi bila hrana manj varna, manj dostopna in bistveno manj obstojna. Zato samo podatek o stopnji predelave še ne pove, ali gre za dobro ali slabo izbiro.

FOTO: Spar 

Procesirano ne pomeni nujno manj kakovostno

Dober primer je mleko. Surovo mleko velja za manj predelano, vendar se hitreje pokvari in lahko pomeni večje mikrobiološko tveganje. Pasterizirano ali trajno mleko gre skozi dodatno obdelavo, zaradi katere postane varnejše in obstojnejše, pri tem pa ohrani ključna hranila.

Toda tudi znotraj iste skupine izdelkov obstajajo velike razlike. Sojin napitek lahko vsebuje primerljivo količino beljakovin kot mleko, pogosto pa mu proizvajalci dodajo še kalcij ter vitamina B12 in D. Vendar pa enako ne velja za vse rastlinske napitke, saj nekateri, kot je npr. riževo mleko, vsebujejo precej manj beljakovin in imajo drugačen prehranski profil. Zato se je pri izbiri veliko bolj koristno zanašati na hranilno tabelo kot zgolj na stopnjo procesiranosti.

FOTO: Spar 

Kaj nam pove oznaka »ultra procesirano«?

Veliko razprav o prehrani temelji na klasifikaciji NOVA, ki živila razvršča glede na stopnjo predelave. Takšen sistem je lahko koristen za raziskovanje prehranskih vzorcev, vendar ne pove vedno dovolj o dejanski hranilni vrednosti posameznega izdelka.

Čeprav tako proteinska ploščica kot čokolada spadata med industrijsko izdelana in bolj predelana živila, ju težko ocenjujemo po enakih merilih. Čokoladica je predvsem sladek prigrizek, proteinska ploščica pa lahko vsebuje več beljakovin in prehranske vlaknine ter je priročna izbira po vadbi ali na poti.

Podobno velja za pijače. Gazirana brezalkoholna pijača in športni izotonični napitek sta lahko po stopnji predelave zelo podobna izdelka, vendar ju ljudje uživajo v različnih okoliščinah. Med daljšo telesno aktivnostjo telo izgublja tekočino in elektrolite. Takrat lahko izotonični napitek pomaga nadomeščati izgubljene snovi in prispeva k boljši hidraciji.

Zato univerzalnih odgovorov pogosto ni.

FOTO: Spar 

Med živili, ki jih pogosto ocenjujemo na prvi pogled, je tudi kruh. Marsikdo ob besedi toast pomisli na močno predelano živilo, svež kruh pa pogosto velja za boljšo izbiro.

V praksi je slika lahko precej drugačna. Kakovosten polnozrnat toast lahko vsebuje več prehranske vlaknine, več beljakovin in ugodnejšo hranilno sestavo kot nekatere vrste belega kruha. Če pogledamo samo stopnjo predelave, takšne razlike hitro spregledamo.

FOTO: Spar 

Morda problem ni procesiranost, ampak hiperokusnost

Strokovnjaki vse več pozornosti namenjajo pojavu, ki mu pravijo hiperokusnost. Gre za živila, pri katerih so sladkor, maščobe, sol in različne teksture združeni tako, da nas spodbujajo k temu, da posežemo po še enem grižljaju.

Vsem dobro znan je primer krompirja– kuhan krompir nas razmeroma hitro nasiti. Ko ga ocvremo, dodamo sol in ustvarimo hrustljavo teksturo, nastane čips, pri katerem se je pogosto precej težje ustaviti po nekaj grižljajih. Podobno velja za številne slane prigrizke, piškote in sladice. Podobno je pri medu, ki vsebuje veliko sladkorja, vendar ga večina ljudi ne poje celega kozarca naenkrat. Oreščki vsebujejo veliko maščob, vendar jih ne uživamo tako brez nadzora kot čips.

Takšna živila niso problematična zaradi ene same sestavine, temveč zaradi načina, kako so sestavljena. Ko se v izdelku združijo izrazit okus, prijetna tekstura in visoka energijska vrednost, lahko to spodbudi željo po nadaljnjem uživanju, tudi ko lakota ni več glavni razlog za prehranjevanje.

FOTO: Spar 

Uravnoteženo prehrano določa celota

Zdrava prehrana ne pomeni, da se moramo za vedno odpovedati rojstnodnevni torti, sladoledu ob plaži ali kosu pice v dobri družbi. Takšni trenutki so del življenja in tudi del prehrane, ki jo lahko dolgoročno vzdržujemo brez slabe vesti.

Pomembno je predvsem, kaj izbiramo večino časa. Če naš jedilnik večinoma sestavljajo osnovna, hranilno bogata živila, kot so sadje, zelenjava, stročnice, polnovredna žita, kakovostni viri beljakovin in zdrave maščobe, nas posamezen priboljšek ne bo odpeljal stran od uravnotežene prehrane.

FOTO: Spar 

Prehrane ne definira en obrok, en dan ali ena sladica, temveč celota. Prav v tem je bistvo ravnovesja: da znamo večino časa izbirati premišljeno, ob posebnih priložnostih pa v hrani tudi sproščeno uživati.

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.