DIRKALNO SRCE

Razbijanje srca ni nedolžno! Kdaj je treba biti pozoren na neenakomeren, pospešen utrip

Nenadno razbijanje, preskakovanje ali močno utripanje srca lahko človeka prestraši, še posebej, če se pojavi brez očitnega razloga.
Najpomembnejše je zato spremljati trajanje, pogostost in spremljajoče simptome. FOTO: Staš Ivanc
Najpomembnejše je zato spremljati trajanje, pogostost in spremljajoče simptome. FOTO: Staš Ivanc
 26. 9. 2026 | 15:00
7:23

V večini primerov gre za nenevarne palpitacije, ki jih lahko sprožijo stres, pomanjkanje tekočine, premalo spanja ali kofein. Včasih pa je pospešen ali nepravilen srčni utrip lahko znak motnje srčnega ritma, ki zahteva zdravniško obravnavo.

Palpitacije oziroma občutek razbijanja srca so pogost razlog za obisk zdravnika. Pri oceni težav so pomembni opis simptomov, zdravstvena anamneza, telesni pregled in elektrokardiogram (EKG), ki beleži električno aktivnost srca. Glede na težave so lahko potrebne tudi dodatne preiskave.

Ključno vprašanje zato ni samo, kako močno srce bije, temveč tudi, kako dolgo težava traja, kako pogosto se pojavlja in ali jo spremljajo drugi simptomi.

Zakaj se lahko pojavi občutek razbijanja srca?

Ko začne srce nenadoma hitreje utripati ali se zdi, kot da je preskočilo utrip, je povsem razumljivo, da človeka zaskrbi. Takšni občutki pa so pogosto povezani z običajnimi odzivi telesa in ne pomenijo nujno bolezni srca. Čustva, kot so strah, presenečenje, vznemirjenje, zaskrbljenost in stres, lahko pospešijo normalen srčni ritem. Enako se lahko zgodi pri telesnem naporu. Pri nekaterih ljudeh so palpitacije izrazitejše v mirovanju, denimo zvečer pred spanjem, ko ni drugih dejavnosti, ki bi preusmerjale pozornost.

Kaj lahko pospeši srčni utrip?

Na občutek razbijanja srca lahko vplivajo številni vsakodnevni dejavniki. Med pogostejšimi so:

  • stres in tesnoba,
  • pomanjkanje spanja,
  • dehidracija oziroma pomanjkanje tekočine,
  • večje količine kofeina,
  • uživanje alkohola,
  • kajenje in nikotin,
  • nekatera zdravila in druge snovi,
  • intenzivna telesna dejavnost.

Dolgotrajen stres in pomanjkanje spanja lahko telo ohranjata v stanju povečane pripravljenosti. Takrat se lahko srčni utrip zviša, zaradi česar postanejo palpitacije bolj opazne. Pomembno je tudi, da se odziv na kofein med ljudmi razlikuje. Pri nekaterih lahko povzroči izrazitejše razbijanje srca, pri drugih pa takšnega učinka skoraj ni.

Tudi alkohol lahko vpliva na srčni ritem

Posebno pozornost si zasluži alkohol. Večje uživanje alkohola je povezano z večjim tveganjem za atrijsko fibrilacijo, eno najpogostejših motenj srčnega ritma. Pri atrijski fibrilaciji srčni preddvori utripajo hitro in nepravilno. Motnja je pomembna tudi zato, ker lahko poveča tveganje za nastanek krvnih strdkov in možgansko kap. To seveda ne pomeni, da je treba vsak občutek razbijanja srca pripisati alkoholu ali kofeinu. Pomembnejši je vzorec: kdaj se palpitacije pojavljajo, kako dolgo trajajo in ali se ponavljajo.

Kdaj razbijanje srca zahteva zdravniško pomoč?

Trajanje epizode je eden od pomembnih podatkov. Kratek občutek preskakovanja ali nekajsekundno razbijanje srca je pri sicer zdravem človeku pogosto manj zaskrbljujoče. Če pa palpitacije trajajo več minut, se ponavljajo ali trajajo več ur, je smiselno poiskati zdravniški nasvet. Še pomembnejši so spremljajoči simptomi.

Takojšnjo zdravniško pomoč zahtevajo predvsem palpitacije, ki jih spremljajo:

  • bolečina ali pritisk v prsih,
  • izrazita težka sapa,
  • omotica,
  • občutek, da boste izgubili zavest,
  • omedlevica,
  • izrazita oslabelost ali nenavadna utrujenost.

Če srce hitro utripa več ur in se utrip ne umiri niti v mirovanju, je treba poiskati zdravniško pomoč. Posebej pomembno je ukrepanje pri ljudeh, ki že imajo znano srčno bolezen ali pri katerih se simptomi stopnjujejo in začnejo pomembno vplivati na vsakdanje življenje.

Kako zdravnik ugotovi, kaj se dogaja?

Pri palpitacijah je težava pogosto v tem, da je srčni ritem ob prihodu v ambulanto lahko povsem normalen. Zato je zelo koristno, če si človek zabeleži, kaj se je dogajalo med posamezno epizodo.

Zdravniku lahko pomagajo podatki o:

  • času začetka težav,
  • trajanju palpitacij,
  • pogostosti pojavljanja,
  • dejavnostih pred začetkom,
  • zaužiti tekočini in kofeinu,
  • stresu in kakovosti spanja,
  • morebitnih drugih simptomih.

Če se epizode pojavljajo vsak dan, vsak teden ali le enkrat na mesec, je tudi to pomemben podatek.

Katere preiskave lahko sledijo?

Osnovna preiskava je pogosto EKG, vendar ta lahko pokaže normalen srčni ritem, če se palpitacije v trenutku pregleda ne pojavljajo. Zato lahko zdravnik predlaga daljše spremljanje srčnega ritma s prenosnim merilnikom. Napravo je mogoče nositi od enega dneva do več tednov, odvisno od pogostosti težav. Pri zelo redkih, a pomembnih epizodah so v nekaterih primerih mogoče tudi druge oblike dolgotrajnega spremljanja. Glede na simptome so lahko potrebne še dodatne preiskave, na primer ultrazvočni pregled srca oziroma ehokardiografija, obremenitveno testiranje ali magnetna resonanca srca.

Koristni so lahko tudi podatki, ki jih zabeležijo določene nosljive elektronske naprave, če omogočajo merjenje srčnega utripa ali snemanje EKG. Takšen zapis lahko zdravniku pomaga ugotoviti, kakšen srčni ritem je bil prisoten med težavami. Vendar takšne naprave ne nadomeščajo zdravniškega pregleda in strokovne razlage izvida.

Zdravljenje je odvisno od vzroka

Če so palpitacije povezane predvsem z življenjskim slogom, lahko pomagajo spremembe, kot so zadosten vnos tekočine, bolj kakovosten spanec, zmanjšanje uživanja kofeina in obvladovanje stresa. Kadar je vzrok motnja srčnega ritma, je zdravljenje odvisno od njene vrste in resnosti. V nekaterih primerih se uporabljajo zdravila, ki pomagajo uravnavati srčni utrip. Pri določenih trdovratnih motnjah ritma je lahko možnost zdravljenja tudi katetrska ablacija. Pri tem zdravniki s posebnim postopkom obravnavajo območje srca, ki povzroča nenormalne električne impulze.

Večina palpitacij ni nevarnih, vendar jih ni dobro vedno prezreti

Občutek razbijanja ali preskakovanja srca je zelo pogost in pogosto ni posledica nevarne bolezni. Stres, pomanjkanje tekočine, premalo spanja, telesni napor in kofein lahko pomembno vplivajo na srčni utrip. Toda nova, vse pogostejša ali dolgotrajnejša epizoda zahteva več pozornosti. Še posebej pomembno je ukrepati, če se palpitacijam pridružijo bolečina v prsih, težka sapa, omotica ali omedlevica.

Najpomembnejše je zato spremljati trajanje, pogostost in spremljajoče simptome. Če se razbijanje srca ponavlja ali se njegov vzorec spremeni, je smiselno težavo omeniti zdravniku, ki lahko presodi, ali so potrebne dodatne preiskave.

Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu
Logo
IZBRANO ZA VAS
Promo
BOLNIŠKE
Promo
OKUSNO
Promo
NOVE PNEVMATIKE
PromoPhoto
INTERVJU
Promo
UŽITEK
PromoPhoto
SKUPNOST ZA PODJETNICE
PromoPhoto
VOŽNJA
PromoPhoto
SKUPAJ ZA VARNOST
PromoPhoto
TERME
Promo
NASVET
Promo
ENERGIJA
Promo
VARNOST
Sovoznik
Promo
PREGLED
Promo
DOBROVITA
Promo
KAPLJICE
PromoPhoto
ŠTUDIJA
PromoPhoto
AVTOMOBILIZEM
PromoPhoto
AVTOMOBILIZEM
Promo
MODNO V PREHODNO OBDOBJE
PromoPhoto
IDEJA ZA IZLET
Promo
SODOBNA LOGISTIKA
Promo
DOMENA
PromoPhoto
KAKOVOST
Promo
KARIERA
PromoPhoto
IZBIRČNOST
PromoPhoto
ENERGETIKA
Promo
ZDRAVJE
Promo
NAKUPI