
Galerija

Raziskave kažejo, da lahko snovi v čebuli vplivajo na krvni tlak, zdravje srca in gostoto kosti. Posebej zanimiv je kvercetin, rastlinska spojina z antioksidativnim in protivnetnim delovanjem.
Čebula velja za eno najbolj razširjenih vrtnin, njeno redno uživanje pa je povezano s številnimi potencialnimi koristmi za zdravje. Med snovmi, ki pritegnejo največ pozornosti raziskovalcev, je kvercetin, flavonoid, ki ga najdemo v številnih rastlinah, precej pa ga je prav v čebuli.
Toda ali lahko vsakodnevno uživanje čebule res vpliva na krvni tlak, srce in kosti?
Ena od raziskav je proučevala odrasle s povišanim krvnim tlakom. Udeleženci so šest tednov vsak dan uživali 162 miligramov kvercetina v obliki koncentriranega izvlečka iz zunanje plasti čebule. Rezultati so bili zanimivi. Njihov 24-urni sistolični krvni tlak se je v povprečju znižal za 3,6 mmHg v primerjavi z izhodiščnimi vrednostmi. Toda pomembna je še ena podrobnost. Pri ljudeh z normalnim krvnim tlakom podobnega učinka niso ugotovili. Korist je bila zaznana predvsem pri udeležencih, ki so že imeli povišan krvni tlak.
To pomeni, da čebula oziroma kvercetin nista preprosto »zdravilo za krvni tlak«, njun morebitni učinek pa je lahko odvisen od zdravstvenega stanja posameznika.
Kvercetin spada med flavonoide, rastlinske spojine, ki imajo antioksidativne in protivnetne lastnosti. Čebula je eden pomembnejših prehranskih virov kvercetina. Zanimivo je, da je spojina še posebej skoncentrirana v zunanji, papirnati plasti čebule. Prav zaradi tega so raziskave pogosto uporabljale izvlečke čebulnih olupkov, saj vsebujejo bistveno več kvercetina kot običajna količina čebule, ki jo zaužijemo pri obroku.
Raziskovalci so preučevali tudi podatke o prehranjevalnih navadah žensk, starejših od 50 let, v obdobju okoli menopavze in po njej. Ženske, ki so čebulo uživale vsaj enkrat na dan, so imele približno 5 odstotkov večjo mineralno kostno gostoto kot tiste, ki so jo uživale enkrat na mesec ali redkeje. Še bolj zanimiva je bila povezava z zlomi kolka. Pri ženskah, ki so čebulo uživale vsak dan, je bilo ocenjeno tveganje za zlom kolka več kot 20 odstotkov nižje kot pri ženskah, ki čebule niso uživale.
Vendar pri tem ne gre prehitro sklepati. Šlo je za opazovalno raziskavo, zato rezultati kažejo povezavo, ne pa dokazujejo, da je čebula neposredno povzročila boljšo kostno gostoto ali manj zlomov.
Eden od možnih razlogov, zaradi katerih bi lahko bila čebula koristna za srce in ožilje, je prav kvercetin. Ta lahko pomaga zaščititi LDL-holesterol pred oksidacijo. Oksidirani LDL je povezan z zgodnjimi procesi nastajanja aterosklerotičnih oblog v arterijah. Laboratorijske raziskave in poskusi na živalih kažejo, da kvercetin deluje kot antioksidant, ki lahko nevtralizira proste radikale in vpliva na procese, povezane z oksidacijo LDL-holesterola.
Toda pri ljudeh je slika manj jasna. Za zdaj je manj neposrednih dokazov, da bi uživanje čebule preprečevalo srčni infarkt ali možgansko kap. Raziskave na tem področju se še nadaljujejo.
Čeprav je čebula za večino ljudi varno in hranljivo živilo, lahko pri občutljivejših povzroča težave. Vsebuje namreč precej fruktanov, fermentabilnih ogljikovih hidratov iz skupine FODMAP. Pri ljudeh z razdražljivim črevesjem lahko tako surova kot kuhana čebula povzroči napihnjenost, vetrove in druge prebavne težave. Pri nekaterih ljudeh lahko poslabša tudi zgago in refluks, saj lahko vpliva na sprostitev spodnje požiralnikove zapiralke.
Če se po uživanju čebule pojavijo nove ali vse močnejše težave z refluksom oziroma dolgotrajna napihnjenost, je priporočljivo, da se o tem posvetujete z zdravnikom.
Na količino kvercetina vpliva tudi način priprave čebule. Pri kuhanju se lahko del kvercetinskih glikozidov izgubi. V eni od laboratorijskih raziskav se je njihova količina po kuhanju zmanjšala za približno 30 odstotkov, saj je del spojin prešel v vodo. Pri cvrtju in pripravi v mikrovalovni pečici se je po drugi strani ohranilo več kvercetina.
To pa ne pomeni, da je kuhana čebula nezdrava. Tudi po toplotni obdelavi ostane hranilno vredno živilo, način priprave pa lahko vpliva predvsem na količino posameznih rastlinskih spojin.
Pri vseh teh ugotovitvah je treba upoštevati pomembno omejitev. Nekatere raziskave niso uporabljale običajne količine čebule, kakršno zaužijemo pri kosilu ali večerji, temveč koncentrirane izvlečke čebulne kože ali čebulni prah, bogat s kvercetinom. Zato rezultatov ni mogoče preprosto razlagati tako, da bo uživanje ene čebule na dan povzročilo enak učinek. Raziskava o kosteh je bila drugačna, saj je spremljala dejanske prehranjevalne navade ljudi in primerjala tiste, ki so čebulo uživali vsak dan, s tistimi, ki so jo uživali zelo redko.
Za večino ljudi je čebula lahko zelo dober del uravnotežene prehrane. Vsebuje koristne rastlinske spojine, med katerimi je pomemben kvercetin, raziskave pa nakazujejo povezave z ugodnejšim krvnim tlakom, zdravjem srca in večjo mineralno gostoto kosti. Toda čebula ni čudežno živilo in ne more nadomestiti zdravljenja visokega krvnega tlaka, zdravil ali drugih ukrepov, ki jih priporoči zdravnik. Najbolj smiselno jo je razumeti kot del raznolike prehrane, bogate z zelenjavo, sadjem, polnovrednimi živili in drugimi hranilnimi živili.
Če jo dobro prenašate, je lahko vsakodnevna čebula preprost način, kako v prehrano vključiti več rastlinskih spojin. Pri ljudeh z občutljivim prebavilom ali refluksom pa je pomembno predvsem to, kako se nanjo odziva njihovo telo.