Šest opozorilnih znakov, da je stres že nevaren za vaše zdravje

Ko postane kroničen, lahko začne vplivati na številne telesne funkcije. Nekateri opozorilni znaki so precej nenavadni in jih s stresom pogosto sploh ne povezujemo.

Obstajata dve pomembni obliki stresnega odziva. Kratkotrajni stres je lahko celo koristen, saj človeka spodbudi k boljšemu odzivu na zahtevne okoliščine, poveča zbranost in pomaga pri soočanju z izzivi.

Težava nastane, ko stres postane dolgotrajen. Takrat telo ostaja v stanju pripravljenosti, posledice pa se lahko začnejo kopičiti. Med drugim se pospešita srčni utrip in dihanje, zviša se krvni tlak, več krvi priteče v mišice, povečata se sproščanje adrenalina in aktivnost imunskega sistema.

Pomembno vlogo ima tudi kortizol, pogosto imenovan stresni hormon. V kratkem obdobju pomaga telesu zagotoviti več energije in izboljša sposobnost koncentracije. Pri dolgotrajnem stresu pa je lahko njegova raven dlje časa povišana, kar začne na telo delovati neugodno.

1. Nehoteno trzanje očesa

Eden manj znanih znakov stresa je trzanje oziroma drobno nehoteno krčenje mišice v veki. Pojav je pogosto povezan s stresom in pomanjkanjem spanja. Pri dolgotrajnem stresu je simpatični živčni sistem nenehno bolj dejaven, kar lahko povzroča kratke izbruhe živčne aktivnosti v predelu očesa in posledično trzanje mišice. Pojav je običajno začasen in praviloma ne vpliva na vid. Vendar lahko skrb zaradi trzanja povzroči še več napetosti in tako težavo dodatno okrepi.

Kaj lahko pomaga? Kakovostnejši spanec, hladen obkladek in zmanjšanje uživanja kofeina ter alkohola so lahko kratkoročno koristni. Še pomembneje pa je poiskati vzrok kroničnega stresa. Pri dolgotrajnih težavah lahko pomaga pogovor z ustreznim strokovnjakom. Pomembno je tudi, da človek ne ostane sam s svojimi težavami. Podpora družine, prijateljev in okolice lahko zmanjša občutek osamljenosti in obremenjenosti.

2. Vztrajen kovinski okus v ustih

Kronični stres ne vpliva samo na počutje, ampak lahko povzroči tudi telesne spremembe. Med manj znanimi je vztrajen kovinski okus v ustih, ki ga medicina označuje kot motnjo okušanja. Slina ni zgolj tekočina, ki ohranja usta vlažna. Ščiti ustno votlino, nevtralizira kisline, pomaga odstranjevati bakterije in omogoča prenos molekul okusa do receptorjev na jeziku. Stres lahko vpliva na njeno količino in sestavo, zato se lahko spremeni tudi zaznavanje okusov. Kovinski okus lahko dodatno povzročijo ali poslabšajo refluks, škrtanje z zobmi med spanjem in vnetja v ustni votlini. Kaj lahko pomaga? Pomembno je dovolj piti ter redno ščetkati zobe in čistiti medzobne prostore. Pri suhosti ust lahko pomaga žvečenje žvečilnega gumija brez sladkorja oziroma uživanje hrustljave surove zelenjave.

Če težave izvirajo iz prebavil, lahko pomaga izogibanje poznim obrokom ter zelo kisli hrani in pijači. Prav tako je smiselno zvečer omejiti kofein in alkohol.

3. Izčrpanost, ki ne mine

Dolgotrajen stres človeka ne izčrpa samo duševno. Lahko povzroči tudi vztrajno pomanjkanje energije. Ko sta telo in možgani nenehno v stanju pripravljenosti, je organizem ves čas obremenjen. K temu se pogosto pridruži slabši spanec, zaradi katerega se občutek utrujenosti še poveča. Motnje spanja lahko ustvarijo začaran krog: človek se zaradi stresa slabše spočije, zaradi pomanjkanja spanja pa se s stresom še težje spopada.

Kaj lahko pomaga? Pomembno je, da se človek zna psihološko odmakniti od stresnih dejavnikov. To pomeni, da po koncu delovnega dne ne razmišlja ves čas o težavah, ne preverja neprestano elektronske pošte in dela ne prenaša v prosti čas. Pomaga lahko vsaka dejavnost, ki človeka resnično odmakne od vsakodnevnih skrbi, od telesne aktivnosti in sprehoda v naravi do ustvarjalnih dejavnosti, glasbe ali drugih hobijev. Ključno ni samo, kaj počnemo, temveč predvsem to, da se med dejavnostjo zares odklopimo od stresnih misli.

4. Nenadni izbruhi aken v odraslosti

Čeprav imajo akne številne možne vzroke, je lahko eden od sprožilcev tudi stres. Ta lahko poslabša stanje kože pri ljudeh, ki so z aknami že sicer nagnjeni k težavam. Pri dolgotrajnem stresu telo sprošča več stresnih hormonov, ki lahko vplivajo na delovanje žlez lojnic. Posledica je lahko povečano nastajanje kožnega loja in več vnetja okoli por. Stres lahko vpliva tudi na vedenje. Nekateri se pogosteje dotikajo obraza, stiskajo mozolje ali zanemarijo običajno nego kože, kar težave še poslabša.

Kaj lahko pomaga? Če se akne nenadoma pojavijo v odraslosti ali se njihovo stanje izrazito poslabša, je smiselno poiskati strokovni nasvet. Pri zdravljenju se lahko uporabljajo različni pripravki, med drugim tisti s salicilno kislino ali retinoidi, vendar je izbira odvisna od stanja kože. Najpomembnejše je, da se poleg kože obravnava tudi vzrok, če je ta povezan z dolgotrajnim stresom.

5. Težave s spominom in koncentracijo

Med močnim stresom lahko visoka raven kortizola vpliva na dele možganov, ki sodelujejo pri nastajanju in priklicu spominov ter pri odločanju in pozornosti. Zato se lahko človeku dogaja, da pozablja stvari, izgublja koncentracijo ali težje razmišlja. Pri dolgotrajnem stresu so lahko spremembe izrazitejše, vendar so težave s spominom zaradi stresa pogosto začasne in se lahko po zmanjšanju obremenitve izboljšajo.

Kaj lahko pomaga? Koristno je, da človek svoje misli zapiše. Pisanje lahko pomaga razjasniti, kaj se dogaja, upočasniti miselni tok in ustvariti določeno čustveno distanco do problema. Raziskave kažejo, da lahko tako imenovano izrazno pisanje zmanjša občutke depresivnosti, tesnobe in stresa. Pomembna je tudi telesna aktivnost. Pomaga lahko že hoja v naravi, še posebej učinkovita pa je lahko redna aerobna vadba. Gibanje lahko pomaga uravnavati stresni odziv, izboljša spanec in človeka za nekaj časa odvrne od skrbi.

6. Pogosta potreba po uriniranju brez jasnega razloga

Pogostejše uriniranje ljudje pogosto pripišejo okužbi sečil ali težavam s prostato. V nekaterih primerih pa je lahko povezano tudi s stresom. Ko smo živčni ali pod pritiskom, živčni sistem preide v stanje povečane pripravljenosti. Takrat postanejo telesni signali, ki jih sicer komaj opazimo, bolj izraziti. Med njimi je lahko tudi občutek, da moramo na stranišče. Odziv »boj ali beg« lahko hkrati povzroči napetost mišic, tudi mišic medeničnega dna, kar lahko občutek potrebe po uriniranju še okrepi.

Kaj lahko pomaga? Pomembno je, da čez dan zaužijemo dovolj tekočine, vendar je smiselno omejiti pijače, ki lahko dražijo mehur, predvsem kofein, alkohol in zelo kisle napitke.

Če je težava predvsem ponoči, lahko pomaga tudi omejitev pitja približno eno uro pred spanjem. Pri nekaterih ljudeh je koristno, da ne odidejo na stranišče ob vsakem najmanjšem občutku potrebe, če vedo, da mehur ni poln. Pogosto uriniranje pa je lahko tudi znak drugih zdravstvenih težav. Če je novo, izrazito ali vztrajno, ga zato ni smiselno avtomatično pripisati stresu.

Kronični stres je opozorilo, ki ga ne gre ignorirati

Trzanje očesa, kovinski okus v ustih, nepojasnjena utrujenost, nenadni izbruhi aken, težave s spominom in pogostejše uriniranje imajo lahko številne različne vzroke. Kronični stres je le eden od njih. Če se več takšnih težav pojavlja hkrati in vztrajajo dlje časa, je pomembno pogledati širšo sliko. Dolgotrajnega stresa ni dobro obravnavati kot nekaj, kar bo preprosto minilo samo od sebe.

Urejanje spanja, redna telesna aktivnost, kakovostni odnosi, čas brez dela in zavestno umikanje od stresnih dejavnikov so lahko pomembni koraki. Pri vztrajnih ali izrazitih težavah pa je priporočljivo poiskati strokovno pomoč in preveriti, ali za simptomi morda tiči drug zdravstveni razlog.