Šest vrst rib, ki pomagajo zniževati holesterol. Strokovnjaki svetujejo preprosto zamenjavo v prehrani

Takšna prehranska sprememba pomaga zmanjševati količino nasičenih maščob v prehrani, hkrati pa telesu zagotavlja koristne nenasičene maščobe, predvsem omega-3 maščobne kisline.

Strokovnjaki poudarjajo, da pri zdravi prehrani ne obstaja ena »čudežna« hrana, temveč je ključna celotna prehranska slika. Mastne ribe so eden najboljših primerov zdrave zamenjave, saj lahko nadomestijo živila z veliko nasičenimi maščobami, kot so klobase, salame in mastni kosi mesa.

Katere ribe so najboljša izbira?

Med najbolj priporočljivimi vrstami rib za zdravje srca in ožilja so:

• losos,
• sardine,
• skuša,
• postrv,
• sled,
• sardela.

Priporočljivo je, da ribe uživamo vsaj dvakrat tedensko, pri čemer naj bo vsaj ena porcija mastnih rib. Ena porcija pomeni približno 140 gramov rib. Strokovnjaki poudarjajo, da so primerne tako sveže kot zamrznjene ali konzervirane ribe, zato je takšna prehrana dostopna tudi za večino slovenskih gospodinjstev.

Visok holesterol pogosto ostane neopažen

Povišan holesterol je ena najpogostejših težav sodobnega časa, številni ljudje pa sploh ne vedo, da ga imajo. Težava je v tem, da visok holesterol običajno ne povzroča očitnih simptomov, zato ga pogosto odkrijejo šele ob krvnih preiskavah.

Sčasoma lahko povzroči nabiranje maščobnih oblog v arterijah, kar povečuje tveganje za srčni infarkt, možgansko kap in druge bolezni srca in ožilja. Poleg tega strokovnjaki opozarjajo, da zdrav holesterol pomembno vpliva tudi na delovanje ledvic, saj sta srce in ledvice tesno povezana.

Med živili z veliko nasičenih maščob sodijo predvsem predelano in rdeče meso, mastni mlečni izdelki ter industrijsko pripravljeno pecivo in sladice.

Nova raziskava: ultra predelana hrana lahko škoduje tudi možganom

Znanstveniki medtem opozarjajo še na eno skrb vzbujajočo posledico ultra predelane hrane. Nova raziskava je pokazala povezavo med uživanjem industrijsko predelanih živil in slabšo zbranostjo ter večjim tveganjem za razvoj demence.

V raziskavi, v kateri je sodelovalo več kot 2000 odraslih, so ugotovili, da se je z večjim deležem ultra predelane hrane v prehrani zmanjševala sposobnost pozornosti. Med takšna živila sodijo zamrznjeni pripravljeni obroki, sladke gazirane pijače, pakirani prigrizki in številni močno predelani izdelki.

Znanstveniki poudarjajo, da raziskava sicer še ne dokazuje neposredne vzročne povezave, vendar rezultati potrjujejo vse več opozoril o škodljivosti ultra predelane hrane. Takšna živila pogosto vsebujejo veliko aditivov, konzervansov, sladkorja, soli in nezdravih maščob, hkrati pa malo hranilnih snovi.

Posebej zanimivo je, da raziskovalci niso zaznali večjih vplivov na spomin, temveč predvsem na sposobnost koncentracije in pozornosti. Prav slabša zbranost pa lahko dolgoročno vpliva tudi na druge možganske funkcije.

Tudi zdrava prehrana ne izniči vedno škode

Raziskava je pokazala še nekaj presenetljivega: tudi ljudje, ki sicer večinoma sledijo zdravi mediteranski prehrani, niso bili povsem zaščiteni pred negativnimi učinki ultra predelane hrane. To pomeni, da že manjše količine takšnih izdelkov lahko zmanjšajo koristi sicer zdrave prehrane.

Strokovnjaki zato svetujejo, naj ljudje čim bolj omejijo uživanje predelanih živil in se osredotočijo na čim bolj naravno prehrano z veliko zelenjave, sadja, rib, stročnic in polnovrednih živil.