
Galerija

Po svetu se hitro širi nov, skrivnosten virus, ki pri ljudeh povzroča utrujenost, splošno slabše počutje in vztrajno boleče grlo. Če ste v zadnjem času občutili nenavadno izčrpanost, utrujenost ali nepojasnjeno vnetje žrela, obstaja možnost, da ste se z virusom že srečali.
Z nastopom hladnejšega vremena so tudi v Sloveniji ljudje bolj dovzetni za okužbe, saj imunski sistem v zimskih mesecih pogosto oslabi. Sočasno kroženje gripe in drugih sezonskih obolenj dodatno obremenjuje zdravstveni sistem, kar pomeni, da je prostor za hitro širjenje novih virusov še večji.
Po navedbah zdravstvenih strokovnjakov se trenutno povečuje število okužb z virusom iz skupine adenovirusov. Gre za razmeroma pogost virus, ki je prisoten skozi vse leto, vendar se njegovo širjenje izrazito okrepi v zimskem času. Posebnost tega virusa je, da zanj trenutno ni na voljo ciljano zdravljenje, okužba praviloma izzveni sama, ob ustreznem počitku in podporni oskrbi.
Adenovirus je nevaren predvsem zaradi izjemne nalezljivosti. Gre za zelo obstojen virus, ki lahko dlje časa preživi v okolju, tudi na površinah. Običajna sredstva za razkuževanje in zgolj umivanje rok z milom niso vedno dovolj za njegovo popolno uničenje, zato se lahko hitro prenaša med ljudmi.
Najpogosteje se pojavlja v okoljih z veliko tesnega stika, kot so vrtci, šole, športni kolektivi in drugi skupinski prostori. Virus se lahko zadrži na kljukah, mizah, igračah in drugih pogosto uporabljenih površinah, kar še povečuje tveganje za okužbo.
Med najpogostejšimi so izcedek iz nosu, boleče grlo, visoka telesna temperatura in težko dihanje. Pri nekaterih oblikah se lahko pojavijo tudi vnetje oči ali prebavne težave, kot je driska. Poznanih je več deset različnih sevov adenovirusa, zato se potek bolezni lahko precej razlikuje.
Adenovirusi so družina virusov. Genom adenovirusov je linearna molekula dvojnovijačne DNK. Virusne prepisovalne enote delijo na zgodnje, zadrževalno zgodnje in pozne gene, glede na časovno ekspresijo v primerjavi z začetkom podvojevanja virusne DNK.
Čeprav večina okužb poteka razmeroma blago, strokovnjaki opozarjajo, da morajo biti posebej previdni starejši, kronični bolniki in osebe z oslabljenim imunskim sistemom. V primeru hujših simptomov svetujejo, da se posameznik najprej telefonsko posvetuje z izbranim zdravnikom ali zdravstveno ustanovo, preden se osebno odpravi na pregled, s čimer se zmanjša tveganje za širjenje okužbe.
Če po treh dneh ne pride do izboljšanja ali se stanje celo poslabša, je priporočljiv zdravniški pregled, saj lahko to nakazuje na zaplete ali drugo resnejšo okužbo.
Osrednje živčevje prizadenejo izjemno redko. Adenovirusov je več tipov - pri ljudeh so osamili že 49 tipov adenovirusov. Akutna obolenja z drisko povzročata adenovirusa tipa 40 in 41. Ugotovili so, da povzročajo adenovirusi 4% diarealnih obolenj pri ambulantno in 2-22% pri bolnišnično zdravljenih otrocih. Z adenovirusnimi driskami obolevajo predvsem otroci do dveh let starosti, zbolijo pa lahko tudi starejši otroci in odrasli. Adenovirusi povzročajo tudi izbruhe v bolnišničnem okolju.
Strokovnjaki obenem opozarjajo, da se v severni polobli hkrati povečuje tudi število primerov gripe. K temu prispeva manjša precepljenost proti gripi, kar omogoča hitrejše širjenje virusnih obolenj v populaciji.
Pri okrevanju po adenovirusni okužbi ima ključno vlogo počitek. Pomembno je tudi redno spremljanje telesne temperature. Če vročina preseže 40 stopinj Celzija ali vztraja dlje časa, je nujen posvet z zdravnikom, saj lahko to pomeni resno tveganje za zdravje.