ŠPORTANJE S CUKROM

Sladkorna bolezen tipa 2 in šport. Zakaj gibanje samo po sebi ni dovolj

Bolniki pogosto naredijo napako, ko močno omejijo ogljikove hidrate, hkrati pa ostanejo zelo telesno aktivni.

Sladkorna bolezen tipa 2 ni bolezen prepovedi, temveč bolezen neravnovesja. FOTO: Getty Images

30. 1. 2026 | 09:00

6:57

A+A-

Sladkorna bolezen tipa 2 ni le bolezen previsokega krvnega sladkorja, temveč vrh ledene gore presnovnih motenj, ki so tesno povezane z življenjskim slogom, prehrano, stresom in telesno neaktivnostjo. Prav zato sta prehrana in telesna aktivnost temeljna stebra obvladovanja bolezni, a le, če sta pravilno usklajena.

Kaj je sladkorna bolezen tipa 2?

Za razliko od sladkorne bolezni tipa 1, kjer telesu primanjkuje inzulina, je pri sladkorni bolezni tipa 2 inzulina pogosto dovolj, vendar ne deluje učinkovito. Govorimo o inzulinski rezistenci, stanju, pri katerem celice slabše sprejemajo glukozo iz krvi.

Vzroki zanjo niso enoznačni. Poleg genske nagnjenosti imajo ključno vlogo nezdrav življenjski slog, telesna neaktivnost, čezmerna telesna masa, kronični stres in vnetna stanja.

Sladkorna bolezen tipa 2 je vrh ledene gore

Sladkorna bolezen tipa 2 je pogosto posledica več presnovnih motenj, ki se razvijajo postopoma. Pri vsakem posamezniku ima bolezen nekoliko drugačen obraz, zato enotna dieta ali univerzalni jedilnik ne obstajata.

Zlasti pri starejših bolnikih, ki imajo pogosto še druge kronične bolezni, je nujna individualna prehranska obravnava, prilagojena telesna aktivnost, dolgoročno sodelovanje z zdravstvenim sistemom. Samo zmanjševanje vnosa sladkorja težave praviloma ne reši.

Prehrana in telesna aktivnost - osnovna terapija

Pri sladkorni bolezni tipa 2 sta prehrana in gibanje osnovna terapija, vendar delujeta optimalno le v pravi kombinaciji. Napačen pristop lahko stanje celo poslabša.

Bolniki pogosto naredijo napako, ko močno omejijo ogljikove hidrate, hkrati pa ostanejo zelo telesno aktivni. Takšna kombinacija lahko telo pahne v stresno presnovo, pri kateri se sproščajo stresni hormoni (kortizol, adrenalin), ki še dodatno zmanjšujejo učinek inzulina.

Slabo urejena prehrana - breme za posameznika in družbo

Neustrezno obravnavani prehranski problemi sladkornih bolnikov vodijo v dodatne zdravstvene zaplete, večjo porabo zdravstvenih sredstev, slabšo kakovost življenja bolnikov. Bolniki so pogosto tudi tarča agresivnega marketinga z »čudežnimi« rešitvami, ki praviloma ne delujejo, razen na denarnico.

Zakaj je razumevanje bolezni ključno?

Danes se sladkorna bolezen tipa 2 pojavlja tudi pri otrocih in mladostnikih, zato je izobraževanje ključnega pomena. Že leta 2015 je Ameriško združenje za sladkorno bolezen poudarilo, da mora vsak posameznik razumeti, zakaj se je bolezen razvila poznati lastne dejavnike tveganja, aktivno sodelovati pri obvladovanju bolezni.

Sladkorna bolezen tipa 2 se ne pojavi kar sama od sebe. V veliki meri jo lahko preprečimo ali omilimo z uravnavanjem telesne mase, ustrezno prehrano, redno, prilagojeno telesno aktivnostjo, obvladovanjem stresa.

Vloga osebnega zdravnika in strokovne ekipe

Obravnava sladkorne bolezni tipa 2 mora potekati pod nadzorom osebnega zdravnika. Presnovne motnje se namreč razlikujejo pri pretežkem otroku, pri stresno obremenjeni pisarniški delavki, pri krhkem starostniku.

Zato ni smiselno uporabljati enakih diet, izvajati enakih vadb, jemati enakih prehranskih dopolnil. Ključni člani strokovne ekipe so prehranski strokovnjak, gibalni strokovnjak, po potrebi psiholog in specialist.

Kronično vnetje, stres in inzulinska rezistenca

Pri sladkorni bolezni tipa 2 pomembno vlogo igrajo:

kronična vnetna stanja,
povišani stresni hormoni.

Ti zavirajo delovanje inzulina in poslabšujejo uravnavanje krvnega sladkorja. Zato se sladkorna bolezen pogosto pojavlja ob: debelosti, kroničnih boleznih, operacijah, starostnih presnovnih spremembah.

Mišice so največji porabnik glukoze

Mišična masa je največji »rezervoar« za glukozo. Pri telesni aktivnosti lahko mišice porabljajo glukozo tudi brez inzulina, kar je izjemno pomembno za sladkorne bolnike.

Težava nastane, ko bolnik izgublja mišično maso, je telesna aktivnost slabo prehransko podprta. To vodi v večjo inzulinsko rezistenco, večjo utrujenost, slabše presnovno zdravje.

Ko dobra volja ni dovolj - primer iz prakse

Primer 62-letnega aktivnega športnika s sladkorno boleznijo tipa 2 jasno pokaže, da zgolj izločanje sladkorja iz prehrane ni dovolj, je pri športno aktivnih sladkornih bolnikih nujna individualna prehranska strategija, napačen pristop lahko vodi v večjo utrujenost in celo povečanje telesne mase.

Gospod Janez je mlad upokojenec, star 62 let. Do pred letom, ko so mu diagnosticirali sladkorno bolezen, zdrav in tudi zelo aktiven. Najbolj uživa pri turni smuki in kolesarjenju. Sladkorno bolezen je pravzaprav ugotovila žena, zdelo se ji je, da preveč pije in prepogosto hodi na vodo. Diagnozo je potrdil zdravnik, dobil je tudi zdravila (tablete metformina 2 x 500 mg) in navodilo, da naj se izogiba sladki prehrani. To mu ni bilo preveč všeč, sladkarije ima rad.

Sladkorno bolezen ima tudi Janezova mama. Je še vedno živa, ima 90 let! Janez se je s svojo bolezensko težavo nekako sprijaznil, težko mu je bilo predvsem to, da se je moral odreči sladkim dobrotam. Kaj pa energijski dodatki pri športu, nenadoma ni več vedel, kaj bi s tem.

Prej je namreč sledil navodilom za prehrano ob športni aktivnosti, zdaj pa se je znašel na spolzkem terenu. Edino konkretno prehransko navodilo, ki ga je dobil, je bilo namreč, da naj zmanjša količino sladke hrane! Zato se je odločil, da se bo tega držal, in se je izogibal kruhu, testeninam, rižu, krompirju, keksom. Obdržal pa je svoje športne aktivnosti. Zanimivo je, da mu je v letu dni te bolj »zdrave« prehrane narasla telesna masa s 77 kg na 79,5 kg.

Kljub temu da njegova povprečna športna aktivnost traja vsaj dve uri na dan (kolesarjenje z gorskim kolesom), pogosto tudi več. Kadar se odpravi v gore ali na turno smuko, je aktiven tudi do osem ur. Povedal pa je, da ima pri večjem naporu zelo izražen občutek utrujenosti.

Sladkorna bolezen tipa 2 ni bolezen prepovedi, temveč bolezen neravnovesja. Pravilno vodena prehrana, smiselna telesna aktivnost in strokovno vodenje lahko bistveno izboljšajo presnovno zdravje in kakovost življenja. Ključ ni v ekstremih, temveč v razumevanju lastnega telesa.