
Galerija

Čeprav je danes ta metoda posta večinoma pozabljena, je nekoč veljala za učinkovit način razbremenitve telesa in čiščenja prebavnega sistema. A kako se takšna dieta ujema s sodobnim znanjem o prehrani?
Postenje z mlekom in žemljami ima svoje korenine predvsem v samostanskih tradicijah, kjer so menihi v določenih obdobjih leta uživali zgolj preprosto hrano, da bi se osredotočili na duhovnost in telesno čistost.
Takšen način prehranjevanja je bil cenjen tudi v naravnih zdraviliščih v 19. in 20. stoletju, kjer so terapevti, kot je bil Sebastian Kneipp, poudarjali pomen preprostih in lahko prebavljivih obrokov za krepitev zdravja.
V nekaterih zdravstvenih ustanovah in zdraviliščih se je ta post uporabljal kot metoda razstrupljanja in je bil predpisan bolnikom, ki so imeli prebavne težave ali druge presnovne motnje.
V Evropi so ga v prvi polovici 20. stoletja v določenih obdobjih priporočali celo kot obliko terapevtskega prehranjevanja, čeprav brez znanstvene potrditve dolgoročnih koristi.
Pri postenju z mlekom in žemljami oseba več dni ali tednov uživa izključno polnomastno mleko in bele žemlje (ali bel kruh). Ti obroki so skromni in enostavni, pogosto sestavljeni le iz nekaj žemelj, namočenih v mleko. Ideja je, da takšna prehrana omogoča prebavnemu sistemu počitek in pospeši čiščenje telesa.
Možni pozitivni učinki:
Danes nutricionisti takšne oblike postenja ne priporočajo kot dolgoročno rešitev, saj sodobna prehranska znanost poudarja pomen uravnoteženega vnosa hranil.
Čeprav je bil ta način posta v preteklosti cenjen zaradi svoje preprostosti in dostopnosti, danes obstajajo učinkovitejše metode razstrupljanja, kot so intermitentno postenje, rastlinska prehrana in sokovni posti.
Postenje z mlekom in žemljami tako ostaja predvsem zanimiv zgodovinski fenomen, ki odraža prehranske navade preteklih obdobij. Čeprav lahko kratkotrajno sledenje tej metodi nekatere posameznike razbremeni, pa dolgoročno prinaša tveganja, ki jih ni mogoče prezreti.