
Galerija

Slabe življenjske navade, kajenje, prekomerno pitje alkohola in telesna neaktivnost, lahko resne posledice pustijo že zelo zgodaj.
Nova dolgoročna raziskava, objavljena v strokovni reviji Annals of Medicine, razkriva, da se znaki poslabšanega telesnega in duševnega zdravja izrazito pokažejo že pri 35 letih.
34 let spremljanja: alarm pri 35., hude posledice pri 61.
Znanstveniki so več kot tri desetletja spremljali 326 ljudi in njihovo zdravje preverjali pri starosti 27, 36, 42, 50 in 61 let. Rezultati so jasni: že pri 35 letih so se pri posameznikih z nezdravimi navadami pojavili vidni znaki slabšega zdravja. Do zadnjega merjenja pri 61 letih je umrlo 120 sodelujočih.
Raziskava potrjuje, da kombinacija kajenja, pretiranega uživanja alkohola in pomanjkanja gibanja bistveno poveča tveganje za razvoj raka, možganske kapi, srčnega infarkta, povišanega krvnega tlaka, težav z dihanjem, presnovnih motenj, depresije in drugih duševnih težav.
Raziskovalci so telesno zdravje ocenjevali z metaboličnim indeksom (krvni tlak, obseg pasu, krvni sladkor, holesterol in maščobe v krvi), duševno zdravje pa z vprašalniki o simptomih depresije in psihološkem počutju.
Posebej so spremljali tri ključne dejavnike tveganja: kajenje, prekomerno pitje alkohola (več kot 875 enot letno pri ženskah in 1250 enot pri moških), telesno dejavnost manj kot enkrat tedensko.
Pri posameznikih, ki so vzdrževali vse tri nezdrave navade, so raziskovalci zaznali porast simptomov depresije, izrazito povečanje presnovnega tveganja, slabše psihološko počutje, nižjo samooceno lastnega zdravja.
Še bolj zaskrbljujoče: dolgoročno vztrajanje pri slabih navadah je učinke še dodatno poslabšalo. Duševno in telesno zdravje sta se čez leta občutno slabšala.
Ugotovitve kažejo, da se negativni vplivi ne pokažejo šele v starosti, temveč že v srednjih tridesetih letih, torej v obdobju, ko večina ljudi meni, da je še vedno v najboljših letih.
Tudi v Sloveniji ostajajo dejavniki tveganja visoki. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje še vedno pomemben delež odraslih kadi, prekomerno uživanje alkohola pa ostaja eden ključnih javnozdravstvenih izzivov. Ob tem številni odrasli ne dosegajo priporočene ravni tedenske telesne aktivnosti. Srčno-žilne bolezni in rak ostajajo vodilni vzrok smrti pri nas.
Kljub skrb vzbujajočim ugotovitvam raziskava prinaša tudi spodbudno sporočilo: sprememba življenjskega sloga ima učinek tudi v srednjih letih. Opustitev kajenja, zmernost pri alkoholu in redna telesna aktivnost lahko pomembno zmanjšajo tveganje za prezgodnje bolezni ter izboljšajo kakovost življenja v starosti.
Sporočilo je jasno: telo račune za slabe navade začne izstavljati prej, kot si mislimo.