Spremenjene smernice za visok krvni tlak: to se zdaj uradno šteje za hipertenzijo

Krvni tlak, ki je bil še pred kratkim veljal za normalen, je po novih merilih lahko že znak hipertenzije.

Strokovnjaki opozarjajo, da gre za enega glavnih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni in možgansko kap, pa tudi za povečano nevarnost za demenco in kognitivni upad.

Kljub temu ima le približno ena od štirih oseb z diagnozo hipertenzije to stanje pod nadzorom.

Strožji kriteriji za opredelitev hipertenzije

Ameriško združenje za srce in Ameriški kolegij za kardiologijo sta avgusta 2025 objavila posodobljene smernice za preprečevanje in zdravljenje hipertenzije.

Temeljijo na obsežni analizi raziskav zadnjega desetletja in prinašajo strožje kriterije glede vrednosti krvnega tlaka.

Krvni tlak sestavljata dve vrednosti, sistolični tlak (zgornji), ki predstavlja tlak v žilah, ko srce črpa kri in diastolični tlak (spodnji), ki kaže tlak v času med utripoma, ko srce počiva. Obe številki sta pomembni pri oceni tveganja in določanju terapije.

Nove smernice so ukinile dosedanjo kategorijo »predhipertenzije«, ki je zajemala sistolični tlak med 120 in 139 mmHg ter diastolični med 80 in 99 mmHg.

Po novem se vrednosti razvrščajo tako:

• Povišan krvni tlak: sistolični tlak med 120 in 129 mmHg, diastolični pod 80 mmHg.
• Hipertenzija 1. stopnje: sistolični tlak med 130 in 139 mmHg ali diastolični med 80 in 89 mmHg.
• Hipertenzija 2. stopnje: vrednosti 140/90 mmHg ali več.
• Hipertenzivna kriza: tlak 180/120 mmHg ali višji, kar zahteva nujno medicinsko pomoč.

Z drugimi besedami, prag za diagnozo visokega krvnega tlaka je zdaj nižji kot prej, kar pomeni, da bo več ljudi uvrščenih med tiste s hipertenzijo, so zapisali v Science Alert.

Osem ključnih navad za zdrav krvni tlak

Strokovnjaki priporočajo osem osnovnih korakov, s katerimi lahko posameznik učinkovito nadzoruje krvni tlak in zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja:

• uravnotežena, zdrava prehrana z manj soli in predelanih živil,
• redna telesna dejavnost,
• opustitev ali izogibanje kajenju,
• kakovosten spanec (7–9 ur na noč),
• vzdrževanje zdrave telesne teže,
• nadzor ravni holesterola,
• redno spremljanje krvnega sladkorja,
• dosledno merjenje in spremljanje krvnega tlaka.

Redno spremljanje vrednosti krvnega tlaka in pravočasno ukrepanje lahko preprečita resne zaplete, kot so srčni infarkt, možganska kap ali odpoved organov.