Srčne aritmije pri mladih: zakaj jih je danes več kot kdajkoli prej in kdaj postanejo nevarne?

Kaj je aritmija? Srce običajno bije v natančnem ritmu: hitreje, ko smo fizično aktivni, in počasneje med spanjem. A kaj se zgodi, ko ta ritem postane nepravilen, preskoči, se pospeši ali upočasni brez očitnega razloga?

Aritmija je vsakršna motnja srčnega ritma: lahko gre za prehiter utrip (tahikardija), prepočasen utrip (bradikardija) ali nepravilno bitje srca.

Klinične raziskave kažejo, da se klinično pomembne aritmije pojavijo pri približno 0,5 odstotka ljudi letno. Najpogostejša srčna aritmija, atrijska fibrilacija, prizadene približno 3 na 1.000 ljudi vsako leto. Skupna pojavnost vseh aritmij v populaciji je med 1,5 in 5 %, pri čemer se s starostjo občutno poveča.

V zadnjem desetletju zdravniki opažajo zaskrbljujoč trend: vse več mladih ljudi brez znanih srčnih bolezni poroča o motnjah srčnega ritma. Od občutka »preskakovanja« srca do aritmij, ki jih potrdi elektrokardiogram (EKG), težave, ki so bile nekoč značilne predvsem za starejšo populacijo, se vse pogosteje pojavljajo tudi pri mladostnikih in mlajših odraslih.

Po najnovejših globalnih analizah se je pojavnost nekaterih oblik srčnih aritmij, predvsem atrijskih aritmij, med letoma 1990 in 2021 pri mlajših osebah povečala za več kot 50 odstotkov. Ob tem sta se opazno povečala tudi umrljivost in število izgubljenih let zdravega življenja, kar jasno kaže, da ne gre za zanemarljiv pojav.

Zakaj ima vse več mladih težave s srčnim ritmom?

Večina dejavnikov tveganja, ki jih danes opažamo pri mladih, ni neposredno genetskih, temveč so tesno povezani z življenjskim slogom in okoljem. Strokovne medicinske analize kažejo, da so pri mlajših osebah pogosti tako imenovani ekstrakardialni sprožilci, ki lahko zmotijo električno aktivnost srca.

Med najpogostejšimi so: hormonska neravnovesja (zlasti motnje delovanja ščitnice), dehidracija, kronični stres in anksioznost, prekomerna telesna teža in debelost, kajenje, uživanje alkohola in kofeina, pa tudi pretirana ali nepravilno vodena telesna aktivnost.

Sodobni način življenja, ki pogosto vključuje pomanjkanje spanja, dolgotrajno sedenje pred zasloni pozno v noč, nenehen psihični pritisk ter nezdravo prehrano, dodatno povečuje tveganje za razvoj aritmij in drugih srčno-žilnih zapletov.

Kdaj so srčne aritmije nevarne?

Ključno je razlikovati med nenevarnimi in resnejšimi motnjami ritma. Občasno »preskakovanje« srca je pogost pojav, ki ga vsaj enkrat v življenju doživi veliko ljudi in v večini primerov ne pomeni resne bolezni.

Pozornost pa je nujna, kadar se aritmije:

• pogosto ponavljajo,
• trajajo dlje časa,
• pojavljajo v mirovanju,
• ali jih spremljajo simptomi, kot so omotica, občutek dušenja, bolečina v prsih ali celo izguba zavesti.

Takšni znaki lahko kažejo na resnejšo motnjo v delovanju srca in jih nikakor ne gre prezreti.

Kdaj k zdravniku?

V primeru sumljivih ali vztrajnih simptomov je potrebna kardiološka obravnava. Ta običajno vključuje EKG-preiskavo ali 24-urno Holterjevo spremljanje srčnega ritma, s katerim zdravniki natančno ugotovijo vrsto aritmije in ocenijo, ali je potrebno zdravljenje.

Zgodnje prepoznavanje težav in prilagoditev življenjskega sloga lahko bistveno zmanjšata tveganje za zaplete. Srce tudi pri mladih ni imuno na sodoben način življenja, zato je skrb zanj dolgoročna naložba v zdravje.