Srčni infarkt se ne zgodi čez noč: nastaja desetletja - 6 navad, ki lahko rešijo vaše srce

Poškodbe žilnih sten se začnejo že v mladosti, pogosto v dvajsetih ali tridesetih letih, ko kronično vnetje postopoma poškoduje notranjo plast arterij. Na teh poškodovanih mestih se začnejo čez leta kopičiti maščobne obloge oziroma plaki.

Ta proces napreduje zelo počasi. Ko se pojavijo prvi simptomi, so lahko arterije že od 70 do 90 odstotkov zožene. Pri mnogih ljudeh je zato srčni infarkt prvi opozorilni znak, da z ožiljem nekaj ni v redu.

Strokovnjaki pa poudarjajo, da je mogoče približno 80 odstotkov srčnih infarktov preprečiti z ustreznim življenjskim slogom.

1. Redna telesna aktivnost bistveno zmanjša tveganje

Redno gibanje je eden najmočnejših zaščitnih dejavnikov za srce. Raziskave kažejo, da lahko telesna aktivnost zmanjša tveganje za srčni infarkt za 30 do 40 odstotkov.

Koristni sta tako aerobna vadba (hoja, tek, kolesarjenje, plavanje) kot vadba za moč (trening z utežmi ali lastno težo). Sedeč življenjski slog predstavlja resno tveganje za zdravje. Nekatere raziskave celo kažejo, da je dolgotrajna telesna neaktivnost lahko primerljiva s kajenjem glede vpliva na srčno-žilno zdravje.

2. Protivnetna prehrana ščiti ožilje

Kronično vnetje ima pomembno vlogo pri razvoju bolezni srca in ožilja. Zato je prehrana, ki zmanjšuje vnetne procese v telesu, ključna za zaščito arterij.

Priporočljivo je omejiti: močno predelana živila, pretirano količino sladkorja, industrijske maščobe in ocvrto hrano.

Eden najbolj raziskanih prehranskih vzorcev za zdravje srca je Mediteranska prehrana, ki lahko po raziskavah zmanjša tveganje za bolezni srca za približno 30 odstotkov.

Temelji na:

• sadju in zelenjavi,
• polnozrnatih žitih,
• ribah,
• olivnem olju,
• oreščkih in semenih.

Hrana lahko v telesu spodbuja vnetje, ali ga zmanjšuje, zato ima vsakodnevna izbira živil velik vpliv na zdravje ožilja.

3. Stres je lahko enako nevaren kot kajenje

Dolgotrajen stres ima močan vpliv na srčno-žilni sistem. Kronično povišana raven stresnega hormona kortizola lahko:

• poškoduje žilne stene,
• zviša krvni tlak,
• pospeši nastanek ateroskleroze.

Strokovnjaki opozarjajo, da je kronični stres lahko za srce skoraj tako škodljiv kot kajenje. Zato so pomembne strategije za obvladovanje stresa, kot so: redna telesna aktivnost, sprostitvene tehnike, dovolj prostega časa in počitka.

4. Kakovosten spanec je ključ za obnovo ožilja

Spanje ima pomembno vlogo pri regeneraciji telesa. Med globokim spanjem se obnavlja tudi srčno-žilni sistem. Pomanjkanje spanja lahko poveča tveganje za srčni infarkt za približno 45 odstotkov. Strokovnjaki priporočajo: 7 do 8 ur spanja na noč, reden ritem spanja, omejevanje ekranov in stimulansov pred spanjem.

Dolgotrajno pomanjkanje spanja lahko povzroči tako imenovani »spanjski dolg«, ki se lahko sčasoma odrazi tudi kot povečano tveganje za bolezni srca.

5. Kajenje neposredno poškoduje arterije

Kajenje je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za bolezni srca. Toksini iz tobačnega dima neposredno poškodujejo notranjo plast arterij, kar pospeši nastanek oblog.

Pomembno je vedeti, da:

• tudi občasno kajenje škoduje,
• tveganje začne padati že kmalu po prenehanju.

Raziskave kažejo, da se lahko tveganje za srčni infarkt zmanjša za približno 50 odstotkov v enem letu po opustitvi kajenja.

6. Presenetljiv dejavnik: zdravje dlesni

Manj znan dejavnik tveganja za bolezni srca je ustna higiena. Bakterije, ki povzročajo bolezni dlesni, lahko vstopijo v krvni obtok in dosežejo žilne stene.

Ena izmed bakterij, povezanih s tem procesom, je Porphyromonas gingivalis, ki jo raziskovalci pogosto najdejo tudi v aterosklerotičnih oblogah v arterijah.

Ko bakterije pridejo v krvni obtok:

• sprožijo imunski odziv,
• povzročijo vnetje žilnih sten,
• pospešijo nastanek aterosklerotičnih plakov.

Ljudje z boleznimi dlesni imajo zato 2- do 3-krat večje tveganje za srčni infarkt.

Srčne bolezni niso le vprašanje holesterola

Dolga leta je veljalo prepričanje, da je glavni vzrok bolezni srca zgolj povišan holesterol. Danes strokovnjaki poudarjajo, da ima ključno vlogo kronično vnetje, ki poškoduje žilne stene. Na poškodovanih mestih se nato začne nalagati holesterol in nastajajo obloge. Zato je preprečevanje bolezni srca usmerjeno predvsem v zmanjševanje vnetja in zaščito ožilja.

Najpomembnejše so prav vsakodnevne navade: gibanje, prehrana, spanje, obvladovanje stresa, življenje brez cigaret in dobra ustna higiena.

Preprečevanje je učinkovitejše kot zdravljenje

Ko se pojavijo simptomi bolezni srca, je poškodba ožilja že precej napredovala. Prav zato strokovnjaki poudarjajo pomen zgodnje preventive in zdravega življenjskega sloga.

Srčni infarkt se običajno ne zgodi nenadoma. Nastaja počasi, pogosto več desetletij. Dobra novica pa je, da lahko s pravilnimi navadami veliko naredimo za to, da do njega sploh ne pride.