
Galerija

Prizadene lahko tudi vitke, telesno aktivne posameznike, ki se sicer počutijo popolnoma zdrave.
Ko pomislimo na osebo, ki jo ogroža srčni infarkt, si pogosto predstavljamo človeka s prekomerno telesno težo, nezdravimi prehranskimi navadami in premalo gibanja. Toda sodobna medicina opozarja, da je takšna predstava lahko zavajajoča.
Eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja je povišan holesterol, ki lahko prizadene tudi ljudi, ki so vitki, telesno dejavni in na videz povsem zdravi.
Povišan holesterol pogosto ne povzroča nobenih simptomov. Prav zato ga strokovnjaki pogosto imenujejo »tihi ubijalec«. Številni ljudje zanj izvedo šele, ko pride do resnih zapletov, kot so srčni infarkt, možganska kap ali druga srčno-žilna bolezen.
Na raven holesterola ne vpliva le telesna teža. Pomembno vlogo imajo tudi:
Zato zgolj vitka postava še ne pomeni, da je tveganje za bolezni srca nizko.
Holesterol je maščobna snov, ki jo najdemo v vseh celicah telesa. Organizem ga potrebuje za tvorbo hormonov, vitamina D in celičnih membran. Vendar pa niso vse vrste holesterola enake.
HDL holesterol pomaga odstranjevati odvečni holesterol iz krvi in ga prenaša v jetra, kjer se razgradi in izloči iz telesa.
Višje vrednosti HDL običajno pomenijo manjše tveganje za srčno-žilne bolezni.
LDL holesterol se lahko nalaga v stenah arterij in tvori maščobne obloge. Sčasoma se žile ožijo, pretok krvi se zmanjša, tveganje za srčni infarkt in možgansko kap pa se poveča. Zato skupna vrednost holesterola sama po sebi ne pove dovolj. Pomembno je razmerje med posameznimi vrstami holesterola in drugi dejavniki tveganja.
Veliko ljudi verjame, da jih vitkost ščiti pred težavami s holesterolom. To ne drži. Nekateri ljudje zaradi dednih dejavnikov naravno proizvajajo več holesterola, ne glede na telesno težo ali življenjski slog. Poleg tega strokovnjaki opozarjajo na visceralno maščobo, maščobo, ki se kopiči okoli notranjih organov v trebušni votlini.
Ta vrsta maščobe je še posebej nevarna, saj povečuje raven škodljivega LDL holesterola in tveganje za bolezni srca. Posebnost visceralne maščobe je, da jo lahko imajo tudi ljudje, ki so na videz vitki.
Prehrana z veliko nasičenih maščob in ultra predelanih živil spodbuja nalaganje visceralne maščobe.
Med živili, ki jih je priporočljivo omejiti, so:
Za dolgoročno zdravje srca je pomembno, da takšna živila uživamo čim redkeje.
Čeprav se bolezni srca pri ženskah pogosto pojavijo nekoliko pozneje kot pri moških, tveganje nikakor ni zanemarljivo. Po menopavzi se zaščitni učinek estrogena zmanjša, zato tveganje za srčno-žilne bolezni občutno naraste. Dodatna težava je, da so simptomi pri ženskah pogosto manj značilni in jih je zato težje prepoznati. Prav zato strokovnjaki svetujejo redno spremljanje krvnega tlaka, holesterola in drugih dejavnikov tveganja tudi pri ženskah.
Statini sodijo med najbolj učinkovita zdravila za zniževanje holesterola in preprečevanje srčnega infarkta ter možganske kapi. Kljub temu jih številni bolniki jemljejo neredno ali jih celo opustijo zaradi strahu pred neželenimi učinki. Strokovne raziskave kažejo, da so resni zapleti redki, koristi zdravljenja pa pri ljudeh s povišanim tveganjem običajno bistveno presegajo morebitna tveganja. Med zdravljenjem so priporočljive redne kontrole krvi, s katerimi zdravniki spremljajo delovanje jeter in druge pomembne kazalnike.
Da. Čeprav zdravila pogosto predstavljajo pomemben del zdravljenja, ima prehrana še vedno ključno vlogo. Posebej koristna so živila, bogata s topnimi vlakninami:
Topne vlaknine v prebavilih vežejo del holesterola in zmanjšajo njegovo absorpcijo v krvni obtok.
Oves vsebuje beta-glukan, posebno vrsto topne vlaknine, ki pomaga zniževati raven LDL holesterola. Zato strokovnjaki ovseno kašo pogosto priporočajo kot eno najboljših izbir za zdrav zajtrk. Poleg ugodnega vpliva na holesterol pomaga tudi pri uravnavanju krvnega sladkorja in podaljšuje občutek sitosti.
Ker povišan holesterol običajno ne povzroča opozorilnih znakov, ga brez laboratorijske preiskave ni mogoče prepoznati. Strokovnjaki priporočajo redne preventivne preglede, še posebej po 40. letu starosti ali prej, če so bolezni srca prisotne v družini. Vitka postava, redna rekreacija in dobro počutje so pomembni za zdravje, vendar ne zagotavljajo normalnih vrednosti holesterola.
Prav zato je redno spremljanje krvnih izvidov eden najpomembnejših korakov pri preprečevanju srčnega infarkta in drugih bolezni srca in ožilja.