
Galerija

Strokovnjak za zdravje srca opozarja, da nekatera živila in pijače, ki jih mnogi uživajo vsak dan, telesu, ne le ne koristijo, temveč mu lahko celo aktivno škodujejo. Če si prizadevamo izboljšati zdravje in zmanjšati tveganje za bolezni srca in ožilja, je prvi korak ta, da iz prehrane odstranimo snovi, ki organizem dolgoročno obremenjujejo.
Bolezni srca in ožilja, med katere sodijo koronarna bolezen, srčni infarkt in možganska kap, so vodilni vzrok smrti v razvitem svetu. Strokovne napovedi kažejo, da bo v prihodnjih desetletjih s kakšno obliko bolezni srca živela več kot polovica odraslega prebivalstva. Prav zato postaja vprašanje prehrane ključni dejavnik preprečevanja.
Morda imate občutek, da o tem pišemo prepogosto, vendar je to nujno, razumite zapise kot opozorila in dobronamerne nasvete.
Hitra prehrana je pogosto sestavljena iz močno predelanih sestavin, ki vsebujejo veliko nasičenih maščob, sladkorja, soli in praznih kalorij, hkrati pa zelo malo hranilnih snovi. Čeprav so takšni obroki tehnično varni za uživanje, telesu ne zagotavljajo potrebnih vitaminov, mineralov in vlaknin.
Poleg tega so pogosto obogateni z aditivi, kot so emulgatorji, zgoščevalci in umetna barvila, ki lahko spodbujajo vnetja, zvišujejo krvni tlak in dodatno obremenjujejo srce.
Sladke brezalkoholne pijače vsebujejo velike količine dodanega sladkorja. Ena sama pločevinka lahko doseže skoraj dnevno priporočeno mejo vnosa sladkorja. Presežek sladkorja zvišuje krvni tlak, slab holesterol in raven glukoze v krvi, kar spodbuja kopičenje maščob in razvoj debelosti.
Tudi dietne različice niso nedolžne. Čeprav ne vsebujejo kalorij, so pogosto polne umetnih sladil, ki jih raziskave povezujejo s povečanim tveganjem za možgansko kap, srčne bolezni in motnje srčnega ritma. Mehanizmi naj bi vključevali vnetja, povišan krvni tlak in presnovne spremembe.
Mleko, siri in čokoladni mlečni izdelki vsebujejo precej nasičenih maščob, ki lahko zvišujejo raven holesterola. Raziskave sicer niso enotne, saj nekatere kažejo tudi zaščitne učinke določenih hranil, vendar ostaja dejstvo, da pretirano uživanje polnomastnih mlečnih izdelkov ni priporočljivo za ljudi z večjim tveganjem za bolezni srca.
Zmernost in premišljena izbira sta ključni, še posebej pri izdelkih z visoko vsebnostjo maščob.
Alkohol deluje toksično na praktično vsako celico v telesu. Tudi občasno ali zmerno pitje lahko poveča tveganje za bolezni srca. Dolgotrajno uživanje alkohola slabi srčno mišico, zvišuje raven stresnih hormonov ter povečuje srčni utrip in krvni tlak.
Poleg vpliva na srce je alkohol uvrščen med snovi z najvišjim rakotvornim tveganjem, primerljivo z najbolj znanimi škodljivimi dejavniki iz okolja.
Če želite dolgoročno zaščititi svoje srce, je smiselno zmanjšati ali povsem izločiti močno predelano hrano, sladke in dietne pijače, pretirano količino mastnih mlečnih izdelkov ter alkohol. Zamenjajte jih s polnovredno prehrano, bogato z zelenjavo, sadjem, vlakninami in zdravimi maščobami.
Majhne spremembe v vsakodnevnih navadah lahko pomenijo veliko razliko za zdravje srca in splošno počutje.