
Galerija

Občasna tesnoba je del vsakdanjega življenja, vendar nove raziskave opozarjajo, da je stres eden ključnih dejavnikov, ki ljudem, otežuje zdravje srca.
Nedavna raziskava, v kateri je sodelovalo več kot tisoč udeležencev, je razkrila glavne ovire pri skrbi za srčno-žilno zdravje. Najpogosteje omenjena dejavnika sta bila stres in pomanjkanje časa, ki ju je izpostavilo 26 odstotkov vprašanih.
Med pomembnejšimi ovirami so se znašli tudi visoki stroški zdravstvenih pregledov (25 odstotkov), pomanjkanje motivacije (23 odstotkov), drage članarine za vadbo (21 odstotkov) ter visoka cena zdrave hrane (18 odstotkov).
Stres lahko na srce vpliva tako kratkoročno kot dolgoročno. Občasni stres organizem sicer dobro prenaša, vendar lahko nenadni izbruhi močnega psihičnega pritiska sprožijo motnje srčnega ritma.
Dolgotrajen stres pa ima še resnejše posledice. Povišana raven stresnih hormonov lahko vodi v kronično zvišan krvni tlak, kar sčasoma povzroča poškodbe ožilja. Poleg tega stres spodbuja vnetne procese v telesu, ki dodatno obremenjujejo srce.
Težavo še poslabšajo nezdrave navade, ki pogosto spremljajo stres, kot so kajenje, prekomerno uživanje alkohola in pomanjkanje gibanja.
Obstaja vse več dokazov, da lahko akutni stres sproži aritmije. Poveča se verjetnost dodatnih oziroma nepravilnih srčnih utripov, hkrati pa stres vpliva tudi na električno prevajanje v srcu.
Gre za mehanizem, ki je sicer evolucijsko namenjen pripravi telesa na fizični napor. V sodobnem življenju pa se pogosto aktivira brez dejanske telesne aktivnosti, kar lahko povzroči neželene učinke.
Akutni stres lahko deluje kot sprožilec srčnega dogodka, vendar praviloma ne gre za edini vzrok. Pogosteje stres zgolj pospeši pojav težave, ki bi se sicer pojavila kasneje. Strokovnjaki poudarjajo, da obvladovanje stresa samo po sebi ni dovolj za preprečevanje bolezni srca. Ključna je celostna skrb za zdravje.
Čeprav se stresu ni mogoče popolnoma izogniti, ga je mogoče uspešno obvladovati. Pomagajo lahko naslednji pristopi:
Pomembno je, da prepoznate dejavnike, ki vas dolgoročno obremenjujejo, in jih poskušate zmanjšati ali odpraviti.
Redna telesna aktivnost, uravnotežena prehrana, opustitev kajenja in zmerno uživanje alkohola pomembno prispevajo k zdravju srca.
Prekomerna uporaba pametnih naprav in družbenih omrežij lahko negativno vpliva na duševno zdravje. Postavljanje meja pri uporabi tehnologije je lahko koristno.
Redna telesna dejavnost ne krepi le telesa, temveč pomaga tudi pri sproščanju stresa in izboljšanju razpoloženja.
Pomembno je razmisliti, kaj vam v življenju največ pomeni, in se ne ujeti zgolj v vsakodnevne obveznosti. Jasni cilji pomagajo ohranjati notranje ravnovesje.
Stres je neizogiben del sodobnega življenja, vendar lahko z ustreznimi pristopi pomembno zmanjšamo njegov vpliv na srce. Ključ je v ravnovesju, tako v načinu razmišljanja kot v življenjskem slogu.