Strokovnjaki opozarjajo: preveč vitaminov je lahko nevarno

V sodobnem času, ko so police lekarn in trgovin preplavljene z različnimi prehranskimi dopolnili, se mnogi sprašujejo, ali so multivitaminski dodatki res potrebni.

Strokovnjaki opozarjajo, da je v večini primerov, če je prehrana uravnotežena in raznolika, dodatno jemanje vitaminov povsem odveč, v določenih primerih pa lahko celo škodljivo.

Multivitamini niso čudežna rešitev

Multivitaminski dodatki se pogosto predstavljajo kot hitra pot do zdravja, a raziskave kažejo, da nimajo vedno koristi. Študija je pokazala, da multivitamini ne zmanjšujejo tveganja za bolezni srca, raka, upad kognitivnih sposobnosti ali prezgodnjo smrt. Nekateri vitamini, kot sta vitamin E in beta-karoten, so lahko v prevelikih odmerkih celo škodljivi.

Tudi Harvard Health opozarja, da je jemanje dopolnil smiselno le v primerih, ko posameznik s prehrano ne more zadovoljiti svojih potreb.

Pogosto to velja pri starejših osebah, ki imajo primanjkljaj vitaminov B₁₂, B₆ ali D, ter mineralov, kot sta kalcij in magnezij. A tudi v teh primerih je bolje poseči po živilih, bogatih s temi snovmi, kot pa po sintetičnih tabletah.

Tveganje za hipervitaminozo

Prekomerno uživanje vitaminov lahko vodi do hipervitaminoze, stanja, ki povzroča izpuščaje, slabost, poškodbe jeter in ledvic, v hujših primerih celo možgansko kap. Posebej tvegani so vitamini A, D, E in K, ki se kopičijo v maščobnem tkivu in jetrih ter se iz telesa ne izločajo hitro.

Tudi vitamin B₆ lahko ob pretiranem vnosu povzroči nevrološke težave, znane kot »megavitamin-B₆ sindrom«. Preveč vitamina C lahko povzroči drisko in napihnjenost, presežek železa pa poškoduje jetra, srce in trebušno slinavko. Dolgotrajna in nenadzorovana uporaba prehranskih dopolnil lahko moti tudi absorpcijo drugih hranil, na primer, preveč cinka zmanjša vsrkavanje železa.

Naravni viri so boljši od tablet

Strokovnjaki poudarjajo, da telo vitamine in minerale iz hrane pogosto bolje izkoristi kot sintetične različice. Hrana vsebuje tudi druge koristne snovi, ki izboljšujejo absorpcijo. Multivitamini pa lahko vsebujejo količine, ki ne ustrezajo individualnim potrebam, zato niso vedno primerni za vse.

Pri vodotopnih vitaminih, kot sta vitamin C in vitamini skupine B, se presežek sicer izloči z urinom. Povsem drugače je pri vitaminih, topnih v maščobah (A, D, E, K), ki se kopičijo in lahko ob prevelikem vnosu postanejo nevarni.

Kdaj so dopolnila smiselna?

Nosečnice in ženske, ki načrtujejo nosečnost: pogosto potrebujejo dodatke folne kisline, vitamina D, železa in joda. Ti dopolnijo prehrano, a jih je treba jemati pod nadzorom ginekologa.

Otroci: običajno dodatkov ne potrebujejo, razen če imajo specifične zdravstvene težave. Preveliki odmerki multivitaminov so lahko za otroke celo nevarni in povzročijo slabost, glavobole, prebavne motnje ali okvare jeter in ledvic.

Naj bo hrana prva izbira

Strokovnjaki svetujejo, da naj bodo osnovni vir vitaminov in mineralov živila, kot so sadje, zelenjava, polnovredna žita, mlečni izdelki in meso. Prehranska dopolnila naj bodo le dodatek, kadar je to nujno potrebno, in vedno ob posvetu z zdravnikom ali nutricionistom.