Ta preprost pregled lahko razkrije nevarnost visokega holesterola

Visok holesterol lahko več let tiho poškoduje arterije, ne da bi človek občutil kakršne koli težave. Prav zato strokovnjaki svetujejo, da ne čakamo na prve znake, temveč pravočasno preverimo raven holesterola in svoje srčno-žilno tveganje.

Visok holesterol je eden najpogostejših dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja, vendar ima pomembno posebnost: praviloma ne povzroča nobenih opaznih simptomov. Človek se lahko počuti povsem zdravega, medtem ko se v njegovih arterijah počasi kopičijo maščobne obloge.

Zato je pri povišanem holesterolu pomembno predvsem eno - ne čakati, da se pojavijo težave, ampak preveriti vrednosti v krvi.

Kaj se dogaja v žilah?

Holesterol je za telo nujen, saj sodeluje pri številnih pomembnih procesih. Težava nastane, ko je v krvi preveč delcev LDL oziroma lipoproteinov nizke gostote, ki jih pogosto imenujemo tudi »slabi« holesterol. LDL po krvnem obtoku prenaša holesterol. Če je teh delcev preveč, lahko nekateri prodrejo v steno arterij in se tam zadržijo. Sčasoma se lahko začne kopičiti maščobni material, iz katerega nastane aterosklerotična obloga oziroma plak. Proces imenujemo ateroskleroza. Ko plak raste, se notranjost arterije postopoma zožuje, zato ima kri manj prostora za pretok. Toda samo zoženje arterije ni nujno največja nevarnost.

Plak lahko poči in nastane krvni strdek

Aterosklerotična obloga lahko poči. Telo takšno poškodbo prepozna podobno kot druge poškodbe in se odzove z nastankom krvnega strdka. Če strdek zapre pretok krvi do srca, lahko pride do srčnega infarkta. Če zapre žilo, ki oskrbuje možgane, lahko povzroči možgansko kap. Zoženje oziroma zapora arterij, ki oskrbujejo noge, lahko vodi tudi v periferno arterijsko bolezen. Prav zaradi tega je lahko visok holesterol nevaren, čeprav človek dolgo nima nobenih težav.

Najpogostejši znak visokega holesterola je - da ga ni

Visok holesterol običajno ne povzroča simptomov. Večina ljudi z visokimi vrednostmi se počuti povsem dobro in za težavo izve šele po krvni preiskavi. Holesterol je zato mogoče opisati kot skriti dejavnik tveganja. Njegove ravni ne moremo oceniti po počutju ali videzu. Povišane vrednosti lahko skozi leta prispevajo k poškodbam žil, ne da bi telo na to opozorilo z značilnimi simptomi. Zato ni dobro čakati na bolečine v prsih, težko dihanje ali druge znake srčno-žilnih bolezni. Takšni simptomi so lahko že posledica resnega zapleta.

Krvni test lahko pokaže, ali je holesterol previsok

Raven holesterola je mogoče preveriti s preprosto krvno preiskavo. Ta pokaže vrednosti različnih vrst holesterola, pri oceni tveganja za bolezni srca in ožilja pa se upošteva tudi širša slika. Pomemben je predvsem LDL-holesterol, vendar ena sama vrednost še ne pove celotnega tveganja. Pri oceni se upoštevajo tudi starost, krvni tlak, kajenje, telesna dejavnost, prehrana, družinska obremenjenost in drugi dejavniki. Prav zato je koristno poznati svoje vrednosti holesterola in vedeti, kako se vključujejo v celotno oceno srčno-žilnega tveganja.

Kdo ima večje tveganje?

Na višje tveganje za povišan holesterol in bolezni srca in ožilja lahko vplivajo starost, kajenje, prehrana z veliko nasičenih maščobami, premalo telesne dejavnosti ter družinska obremenjenost s povišanim holesterolom. Tveganje se povečuje tudi s starostjo, vendar visok holesterol ni težava, ki bi prizadela izključno starejše. Pomembno vlogo ima tudi dednost, zato imajo lahko povišane vrednosti tudi ljudje, ki sicer skrbijo za zdrav življenjski slog.

Ne čakajte, da se pojavijo težave

Pri visokem holesterolu je najpomembnejše, da se zavedamo njegove tihe narave. Če se počutimo dobro, to še ne pomeni, da je raven holesterola normalna. Redno preverjanje krvnih maščob omogoča, da se povišane vrednosti odkrijejo pravočasno. Glede na rezultate in celotno srčno-žilno tveganje so nato mogoči različni ukrepi, od sprememb prehrane in življenjskega sloga do zdravljenja, kadar je to potrebno.

Najpreprostejši korak je zato tudi najpomembnejši: poznajte svoje vrednosti holesterola in svoje srčno-žilno tveganje, saj lahko pravočasno ukrepanje pomaga zmanjšati nevarnost srčnega infarkta, možganske kapi in drugih zapletov.