
Galerija

Prigrizki so lahko povsem normalen del prehrane, vendar lahko njihovo nepremišljeno uživanje hitro privede do presežka kalorij, sladkorja, soli in nasičenih maščob. Težava ni nujno v tem, da med glavnimi obroki nekaj pojemo, temveč predvsem v tem, kaj izberemo in koliko tega zaužijemo.
Strokovnjaki za prehrano opozarjajo, da ljudje pogosto podcenjujejo količino čipsa, piškotov, peciva in drugih prigrizkov, ki jih pojedo čez dan. Takšna živila so okusna in hitro dostopna, vendar imajo pogosto malo vlaknin in beljakovin, zato nas ne nasitijo za dolgo.
Čips, piškoti, rogljički, sladko pecivo in podobni izdelki vsebujejo kombinacijo sladkorja, soli in nasičenih maščob, ki spodbuja željo po še enem grižljaju. Ker jih je mogoče pojesti hitro in skoraj brez občutka sitosti, se količina zaužite hrane lahko neopazno povečuje. Če se takšno prehranjevanje ponavlja vsak dan, lahko sčasoma prispeva k povečanju telesne mase, višji ravni holesterola, predvsem zaradi čezmernega vnosa nasičenih maščob, višjemu krvnemu tlaku in večjemu tveganju za sladkorno bolezen tipa 2.
Zato prigrizkov ni treba popolnoma opustiti. Pomembneje je, da izbiramo živila, ki nas bolj nasitijo in imajo tudi večjo hranilno vrednost.
Ko nas med obroki zagrabi lakota, je smiselno poseči po živilih, ki vsebujejo več beljakovin in vlaknin. Med primernejše izbire sodijo navadni jogurt, skuta, sadje, zelenjava, oreški v zmernih količinah ali polnozrnati izdelki. Takšni prigrizki lahko bolje nasitijo in zmanjšajo možnost, da bi kasneje pojedli precej več, kot potrebujemo. Posebej problematično je tako imenovano nezavedno prehranjevanje, ko med gledanjem televizije, delom za računalnikom ali brskanjem po telefonu avtomatično posegamo po hrani, ne da bi bili zares lačni.
Med živili, ki jih pogosto spremlja slab sloves, so tudi jajca. Jajčni rumenjak vsebuje precej holesterola, vendar prehranski holesterol pri večini ljudi nima tako velikega vpliva na raven holesterola v krvi, kot se je nekoč domnevalo. Jajca so hranilno bogato živilo. Vsebujejo kakovostne beljakovine, vitamine, med drugim vitamin D in vitamine skupine B, holin ter antioksidante. To seveda ne pomeni, da je mogoče brez omejitev uživati katero koli živilo. Pomembna je celotna prehrana in predvsem razmerje med različnimi vrstami živil.
Presenetljivo je lahko tudi dejstvo, da čokolade ni treba povsem črtati z jedilnika. Pri tem je pomembna predvsem izbira. Temna čokolada z večjim deležem kakava vsebuje več kakavovih polifenolov oziroma antioksidantov kot mlečna čokolada. Pri uživanju pa še vedno velja osnovno pravilo: zmernost. Tudi temna čokolada je energijsko bogata in vsebuje precej maščob ter kalorij.
Nekatere raziskave nakazujejo, da lahko kakavovi flavanoli ugodno vplivajo na delovanje žil, vendar čokolade ni mogoče obravnavati kot zdravilo ali kot živilo, ki bi samo po sebi preprečilo bolezni srca in ožilja.
Občasni piškot, kos čokolade ali manjša porcija čipsa pri sicer uravnoteženi prehrani ni razlog za zaskrbljenost. Večji problem nastane, ko takšna živila postanejo vsakodnevna navada in jih uživamo brez nadzora. Redno prenajedanje lahko vodi v povečanje telesne mase, zvišanje holesterola, predvsem ob velikem vnosu nasičenih maščob, povišan krvni tlak in večje tveganje za presnovne bolezni.
Zato ni treba iz jedilnika odstraniti vseh prigrizkov. Veliko pomembneje je, da jih uživamo načrtovano, v primernih količinah in izbiramo predvsem takšne, ki imajo poleg energije tudi pomembno hranilno vrednost.
Najboljša prehranska navada je preprosta: ne jejmo zato, ker je hrana pri roki, ampak zato, ker smo lačni. Pri vsakodnevni prehrani pa naj imajo prednost živila, ki vsebujejo dovolj beljakovin, vlaknin, vitaminov in mineralov ter čim manj dodanega sladkorja, soli in nasičenih maščob.