Takole je na najlepših belih plažah Karibskega morja

Tudi v sanjah si nisem mislil, da me bo kdaj zaneslo v Belize. Čisto po pravici povedano o državi precejšen del življenja nisem vedel kaj dosti več kot to, da je to majhen kos zemlje ob južni obali Mehike.

Pa življenje prinese marsikaj. In lepega dne sem stal na bregu blatne reke, ki se je vila skozi deževni gozd. Kot se v državah tretjega sveta spodobi, zna biti prehod meje kompleksna zadeva.

Z vozilom nismo smeli iti preko nje, pač pa nas je na drugi strani čakal prevoz. Po tistem, ko smo dve uri stali v koloni pod tropskim soncem in izpolnjevali neke obrazce, ki niso imeli ne smisla ne namena, smo jih vendarle oddali. So pa bili izredno pomembni in brez tega ne gre.

Belize je velikosti Slovenije in zna biti, da je bil pretežni del svojega obstoja eno samo veliko močvirje, v katerem so pustošile tropske bolezni. Pa orjaški koralni greben z labirintom otokov, preraslih z mangrovami, v katerem so stoletja ladje nasedale in njihove posadke umirale. Nekakšen preklet kraj torej.

Domačinov to ni kaj dosti motilo. Maji so na to področje prišli med leti 1500 pr. n. št. in 300 n. št. ter cveteli tja do leta 1200, ko je njihova civilizacija zašla v krizo. Prihod Špancev pod Kolumbom leta 1492 ni bil prijetna zadeva. Opustošil je prvobitne civilizacije, področje Belizeja pa je bolj kot ne pustil pri miru.

Španci so se tri stoletja imeli za vrhovne gospodarje Srednje in Južne Amerike, vendar je velikost celine preprečevala, da bi opravljali popoln nadzor. Tako so po Karibih od nekdaj pluli pirati in se na vse načine poskušali dokopati do zakladov, ki so jih španski galeoni vozili v matično domovino.

 FOTO: Janez Mihovec 

 FOTO: Janez Mihovec 

V blodnjaku močvirij, deževnega gozda in nizkih otočkov so zrasla njihova gnezda. Njim so se pridružili ubežni sužnji s plantaž. Od nečesa je bilo treba živeti, pa so se začeli ukvarjati s sečnjo mahagonija, dragocenega lesa, po katerem je bilo veliko povpraševanje. Španci so jih poskušali pregnati, ne zaradi kake ekonomske koristi, pač pa zato, ker jim je šla na živce britanska protestantska kolonija sredi katoliškega sveta. Zadnjič so poskusili leta 1798, a so bitko pri Georges Caye izgubili in dežela je postala Britanski Honduras.

Osamosvojili so se leta 1981, vendar je do priznanja minilo še kar nekaj časa. Mehičani jih niso jemali resno, sosednja Gvatemala pa je trdila, da je to del njenega ozemlja. Nekako so se dokopali do neodvisnosti, so pa del Commonweltha in britanski kralj Karl III. je formalno vladar.

Nekako sem se zavedal, da govorijo angleško kot dediščino zgodovine, da pa Belize City ni glavno mesto, je bilo manjše presenečenje. Mesto je namreč leta 1961 razdejal hurikan Hattie in po tistem jim je prišlo na misel, da glavno mesto zgradijo na novo v notranjosti. Imenuje se Belmopan.

Na jugu je manjše hribovje po imenu Maya. Drugače pa je vse skupaj preplet velikih rek, ki od zahoda tečejo proti oceanu. To so Rio Soyte, Rio Kibum in Rio Balis. Vse so si podobne, blatni veletoki, ki se vlečejo preko močvirja. Po majevski besedi za kalno vodo je Belize dobil tudi svoje ime.

Danes v državi živi kake pol milijona ljudi

Pretežno so to črnci in mulati. Za vzorec pa je tudi belcev. Slednji so potomci nekdanjih piratov, veleposestnikov mahagonija in britanske uprave. V 20. stoletju belci niso pokazali kaj dosti navdušenja, pa so se odselili, pretežno v ZDA. Po podeželju je pokrajina sorazmerno enolična: deževni gozd, posamezni travniki, po katerih se pase živina, kmetije tropskega sadja in naselja. Ta so tudi globoko v notranjosti postavljena na poseben način, če se le da, na kolih. Spodnji del je parkirno mesto in ropotarnica, bivalni del pa se doseže z lesenimi stopnicami v prvem nadstropju.

 FOTO: Janez Mihovec 

NA jadranju.  FOTO: Janez Mihovec 

Večina obiskovalcev Belize obišče v času turistične sezone, to je v pozni jeseni, zimi in pomladi. Poletje je čas viharjev. Hurikani pridrve z vzhoda in tam, kjer udarijo ob obalo, ne ostane ničesar več celega. Za povrh pa vetrovi s seboj prinesejo ogromne količine morske vode, ki poplavi precejšen del notranjosti.

Polovica prebivalstva države živi v Belize Cityu. Čeprav je glavno mesto zadnja desetletja drugje, je mesto še vedno gospodarsko in upravno srce države. V principu gre za kopico betonskih zgradb in pristanišče, vse ostalo je naselje, sestavljeno iz lesenih hiš.

Tisto, kar v Belizeju velja, je morje

To je privabilo turiste, turizem pa je postal gospodarski temelj države. Belizejski koralni greben je vrsta koralnih grebenov, ki segajo ob obalo Belizeja, približno 300 metrov od obale na severu in 40 kilometrov na jugu znotraj meja države. Belizejski koralni greben je 300 kilometrov dolg odsek 900 kilometrov dolgega mezoameriškega sistema koralnih grebenov, ki se nadaljuje od Cancúna na severovzhodni konici polotoka Jukatan skozi Riviero Majo navzdol v Honduras, zaradi česar je eden največjih sistemov koralnih grebenov na svetu.

Pa smo šli. Nas dvajset in nekaj. Potem pa pogledam jadrnico in pravzaprav nisem vedel, kaj naj si mislim. Dolga je bila kakih deset metrov in poleg nas je imela na krovu še pet članov posadke.

Modro Karibsko morje, samotni otoki, koralni grebeni, jadrnica in še kaj - raj na zemlji? Menda res, pa vse skupaj precej nagneteno. WC je sicer bil, pa le za malo potrebo. Če ima človek v mislih veliko, je na razpolago vedro in obrnjeni hrbti sopotnikov. Pa obilo sonca. Pa saj je zabavno … na začetku.

Potem pa se dvigne veter, valovi in tropsko sonce začne pripekati. Sence pa bolj malo ali pa sploh ne. Pijače vseh vrst je dovolj in preveč. Hrano dobiš na plastičnem krožniku, običajno precejšen del kar tiste ribe, ki se ujamejo na trnke in ribiške palice, ki jih ladja vleče za seboj. Brez dvoma so bile popolnoma sveže. Tri dni tovrstne zabave in kopnega vajenemu Slovencu postane vsega dovolj in preveč. Pripekajoče sonce zahteva svoje, neprestano svaljkanje preko valov in začetki morske bolezni pa tudi.

 Sončni zahod na Karibskem morju. FOTO: Janez Mihovec 

 FOTO: Janez Mihovec 

V kvartarju, geološkem obdobju zadnjih dveh milijonov let, so se ledene dobe menjale ena za drugo. Posledica poledenitev je bilo tudi kopičenje ledenih gmot na obeh polih in v gorah ter posledično znižanje morske gladine, tudi do 100 metrov. Glede na to, da je celoten Yucatan v neposredni bližini zgrajen iz apnencev, so na tem področju dejavni kraški pojavi, tudi nastanek tisočev kraških jam.

V medledenih obdobjih, konkretno danes, se je gladina morja spet dvignila in zalila kraške pojave. Ti danes še vedno obstajajo, le da so skriti pod morsko gladino. Največji od njih je Blue Hole. Orjaška luknja pod morjem sredi koralnega grebena, ki se strmo spušča v brezkončno globino, ni nič drugega kot podrt strop danes poplavljene kraške jame.

Koralni greben se pred obalo Belizeja res razprostira na stotine kilometrov v vsako smer, a to še ne pomeni, da so zanimivosti vsepovsod. Preprosto je treba vedeti, kje so.

In smo šli

Cel dan smo pluli sem in tja, več ali manj proti severu. Koralni greben je pravzaprav en velik labirint. Vsepovsod so mali otočki mangrov. Ta grmovjem podobna drevesa imajo lastnost, da uspevajo tudi v slani vodi. Tako je potrebno le to, da sipina pogleda na površino morja, in že se zaraste. Mangrovin gozd tako je videti kot neprehodno rastje, ki s kopnega raste običajno še precej daleč v morje. Ima neprecenljivo vlogo pri varovanju obale. V času viharjev s svojimi koreninami preprosto kljubuje visokim valovom in preprečuje, da bi ti prodrli v notranjost kopnine ter porušili vse pred seboj.

Naša jadrnica je plula po koralnem grebenu. Ves čas je bil eden izmed članov posadke na premcu. Voda zna biti hudo plitva in morebitno trčenje ob enega kot nož ostrih koralnih grebenov bi se za ladjo znalo izkazati kot usodno.

Vodni stolp in nekaj hiš na kolih ... to je to ... FOTO: Janez Mihovec 

Plaže ... FOTO: Janez Mihovec 

Po nekaj urah plovbe se mi je zazdelo, da smo na pravem kraju. Sredi ničesar je bilo parkiranih kar nekaj jadrnic. Področje je bilo del narodnega parka, pa je bilo sidranje prepovedano, zato so svoj položaj ohranjale z manevriranjem. Opremijo te z nekakšnimi identifikacijskimi nalepkami, ki služijo predvsem pobiranju raznih taks, in to je to, kar se tiče države.

Razdelili so nam maske in plavutke in smo šli. Še prej pa so nam sto in enkrat zabičali, da se držimo vodnika in ne plavamo po svoje. Na odprtem morju je orientacija še kako težavna, prav posebej, če si v vodi in ti iz nje gleda le glava, pa še ta le občasno. Zaplavaš malce po svoje in si sam sredi oceana. Kdo te bo potem našel? Zato je zelo pametno ves čas pogledovati proti jamborom, trupom jadrnic in predvsem na to, kar počne vodič.

Zaplavamo in pod morsko gladino se odpre čisto drugačen svet

Polje alg se razprostira vse naokoli, le nekaj metrov pod morsko gladino. V prvem trenutku se mi ni zdelo nič kaj posebnega. Potem pa sem tu in tam opazil premikanje. Pozoren pogled in kar naenkrat je bilo okoli mene vse polno zelenih želv. Preko oklepa imajo kake pol metra, potem pa na vsako stran precej daleč segajo še plavuti, spredaj oklepljena glava in zadaj kratek rep. Pa se ne pustijo kaj dosti motiti. Vsakih nekaj minut se ležerno dvignejo mimo plavalcev na morsko gladino, se nadihajo zraka in se spet spustijo v globino. Prelepo.

Zelena morska želva. FOTO: Janez Mihovec 

Bela plaža Belize. FOTO: Getty Images

Vse to bi še nekako šlo po pričakovanjih. Ko pa je bila naslednja postaja plavanje z morskimi psi, je bilo to že čisto preveč. Nurse sharks imajo kake tri metre dolžine in odrasli so izrazito rjave barve. Ko smo pripluli do plitvine z ne kaj posebej izvirnim imenom Shark Shallows, jih je na nas čakalo že na desetine. Posadka je v vodo zmetala ostanke rib in perutnine in potem se je začel peklenski ples, ko so plavali en čez drugega in se poganjali za koščki. Šele pogled na ne prav posebej impresivno zobovje nas je prepričal, da smo se jim pri plavanju pridružili tudi sami. Neverjeten občutek, da so morski psi vsepovsod okoli tebe, pa da te pravzaprav ignorirajo.

Tretji postanek in novo potapljanje je bilo ob najlepših delih koralnega grebena. Ob njem se razbijajo valovi odprtega morja, na notranji strani, kjer je morje mirnejše, pa je podoba kot iz risanke Iskanje malega Nema. Množica drobnih ribic, moren, morskih psov, želv in še bi se kaj našlo. Pa orjaške korale v obliki pahljač. Pa tudi številne pobeljene, ki nam dajo vedeti, da so podnebne spremembe in umiranje koral žalostna realnost.

Obdobje novega leta pomeni vrhunec turistične sezone, pa smo tudi mi odpluli do samotnega otočka, kjer naj bi preživeli silvestrovo.

Silvestrovanje

To je bila še ena celodnevna plovba, tokrat v neznano, ves čas proti jugu, z obveznim potapljanjem in kopanjem na poti. Nekje v neskončnosti se je pokazal tudi naš cilj. Pozorno oko pa pokaže, kako so videti rajski tropski otočki, namenjeni turistom. Investitorji so si med neskončno množico sipin, poraslih z mangrovami, izbrali najbolj primernega za svoje potrebe. Mangrove so odstranili in dobili golo sipino.

Ta je sedaj izpostavljena vsem malo večjim valovom, da pošastnega vremena, ki ga s seboj prinesejo poletni hurikani, sploh ne omenjam. En vihar in otoček izgine v globinah neskončnega morja. Da bi preprečili kaj takega, so okrog in okrog otoka zgradili betonski zid, ki je kak meter segal nad morsko gladino. Za tako nastalo ogrado so z bližnje okolice načrpali droban pesek in tako dobili osnovo za gradnjo.

Na takšen otok se je težko izkrcati, saj sipina sega še precej daleč v morje vse naokoli. Da se ladje lahko zasidrajo, je bilo treba zgraditi lesen pomol do globlje vode. Na otoku so postavili nekaj lesenih zgradb na kolih, da se ob viharjih lahko morje preliva pod njimi in preplavi ves otok brez posebne škode. Da vse skupaj je videti bolj romantično, so od drugod pripeljali in posadili še palme. Preštel sem jih in bilo jih je 32.

Vse za iluzijo resničnosti rajskega otočka. Precej uspešno. Pripluješ z jadrnico, sonce zahaja v prelepih barvah. Prometni znaki »sic« opozarjajo na nevarnost padajočih kokosovih orehov, na obali otoka školjke, v morju korale in delfini.

Doživetje novega leta sredi Karibov je navkljub vsemu lepo. Odpotuješ čez pol sveta, zapustiš celino in novo leto preživiš na koralnem otočku sredi tropskega raja … sicer iluzija v kruti realnosti sveta, pa kljub vsemu lepo.