Te zmote o holesterolu povečujejo tveganje za infarkt in možgansko kap

O holesterolu in zdravju srca se veliko govori, a med ljudmi še vedno krožijo nevarne zmote. Prav zato so v združenju, ki združuje bolnike po srčnem infarktu ali možganski kapi, opozorili na najpogostejše mite in dejstva, ki jih moramo poznati za pravočasno zaščito srca in ožilja. 

Zdravniki poudarjajo, da je pravočasno ukrepanje ključno, še preden pride do usodnih zapletov.

Mit 1: Težave s holesterolom imajo le starejši

Dejstvo: Povišan holesterol se lahko pojavi tudi pri mlajših. Pomembno vlogo imajo dednost, prehrana, premalo gibanja in stres. V Sloveniji zdravniki zato priporočajo preventivne laboratorijske preiskave tudi pri mlajših odraslih, zlasti če so srčno-žilne bolezni prisotne v družini.

Mit 2: Če se dobro počutim, je moj holesterol v redu

Dejstvo: Povišan holesterol pogosto ne povzroča nobenih simptomov. Človek se lahko počuti popolnoma zdravega, medtem ko se v žilah že nalagajo maščobne obloge. Redne krvne preiskave so zato ključnega pomena, tudi če nimamo nobenih težav.

Mit 3: Holesterol zvišuje le mastna hrana

Dejstvo: Na vrednosti holesterola ne vplivajo le nasičene maščobe. Težavo lahko predstavljajo tudi sladkor, visoko procesirana hrana, prekomeren vnos kalorij in kronični stres. Sodobna prehrana z veliko predelanih živil je eden glavnih dejavnikov tveganja.

Mit 4: Če jemljem zdravila, lahko jem, kar želim

Dejstvo: Zdravila za zniževanje holesterola so pomembna, vendar niso čudežna rešitev. Zdrava prehrana, redna telesna dejavnost, vzdrževanje primerne telesne teže in opustitev kajenja ostajajo temelj nadzora nad holesterolom.

Mit 5: Vadba ne vpliva na holesterol

Dejstvo: Redna telesna aktivnost zvišuje raven HDL (t. i. dobrega holesterola) in pomaga zniževati LDL (slabega holesterola). Že hitra hoja 30 minut na dan lahko pomembno prispeva k boljšim vrednostim maščob v krvi.

Zakaj je povišan holesterol tako nevaren?

Presežek LDL-holesterola se nalaga na stene krvnih žil, kjer tvori obloge (aterosklerozo) in postopno zožuje arterije. Ta proces lahko traja več let brez očitnih znakov, nato pa nenadoma povzroči srčni infarkt ali možgansko kap.

Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da je treba ukrepati pravočasno, še preden pride do zapletov. Sporočilo je jasno: preventiva rešuje življenja.