
Galerija

Vadite, da bi se izognili težavam vsakdana? Če je tako, dvakrat premislite, preden obujete tekaške copate. Telesna vadba, ki jo pogosto slavimo kot zdravo prakso, lahko v določenih okoliščinah postane nezdrava, še posebej, če jo uporabljamo kot beg od resničnosti.
Po napornem dnevu je tek ali obisk telovadnice za mnoge priložnost, da se sprostijo in pobegnejo pred težavami. A nekatere oblike vadbe imajo lahko nasprotni učinek, saj zgolj zakrijejo ali poglobijo nerešene čustvene stiske.
Telesno aktivne posameznike lahko razdelimo v dve skupini. Prva skupina vadbo uporablja kot zdrav način soočanja z izzivi, kar vključuje boljše načrtovanje, obvladovanje čustev in manj impulzivnosti. Ti posamezniki poročajo o višji kakovosti življenja.
Druga skupina pa se zateka k vadbi, da bi ubežala vsakodnevnim težavam in potlačila negativna čustva. Pri njih so pogosteje prisotni impulzivnost, slabše čustveno obvladovanje in težave pri načrtovanju. Vadba postane orodje za izogibanje, ne pa za izboljšanje.
Pri zdravem pristopu k vadbi ljudje doživljajo tako imenovani pretok – stanje osredotočenosti in užitka. Po vadbi se počutijo bolj zadovoljni, razpoloženje se jim izboljša. Nasprotno pa posamezniki iz druge skupine pogosto občutijo krivdo in sram. Čas, porabljen za vadbo, dojemajo kot izgubljen, saj menijo, da bi ga morali posvetiti reševanju svojih težav.
Naporna vadba lahko sproži stanje duha, podobno učinkom nekaterih zasvojenosti. Podobno kot kozarec vina, igranje računalniških iger ali brskanje po spletu, vadba nudi občutek začasnega odmika od realnosti. A če vadba postane način bega, so posamezniki, še posebej tisti, ki so nagnjeni k zasvojenostim, izpostavljeni tveganju, da se ujamejo v nezdrav krog navad.
Strokovnjaki predlagajo, da bi osebni trenerji in fitnes inštruktorji posvečali več pozornosti motivaciji svojih strank. Vadbo bi morali uporabljati kot orodje za ozaveščanje in spodbujanje zdravega odnosa do telesne aktivnosti, ne pa kot sredstvo za bežanje pred težavami.
Zasvojenost z vadbo je del širšega problema zasvojenosti, kot so droge, igre na srečo, nezdravo prehrano in druge oblike kompulzivnega vedenja. Po podatkih Evropske unije so zasvojenosti eden največjih družbenih izzivov, saj vplivajo na vse več mladih, ki se umikajo od izobraževanja, dela in zdravih družbenih odnosov.
Kako lahko kot družba pomagamo mladim razviti bolj zdrav življenjski slog? To vprašanje ostaja ključno pri iskanju rešitev za prihodnje generacije.