
Galerija

Po treh letih, ko je globalno smrtnost med nalezljivimi boleznimi vodil COVID-19, se je tuberkuloza znova povzpela na vrh.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je leta 2023 zaradi tuberkuloze umrlo 1,25 milijona ljudi, vključno s 161.000 osebami, okuženimi s HIV.
Bolezen ostaja ena največjih zdravstvenih groženj, zlasti v državah z nizkimi in srednjimi prihodki.
Ob svetovnem dnevu tuberkuloze, 24. marca, SZO opozarja, da so trenutni trendi zaskrbljujoči. Kljub temu da je tuberkuloza ozdravljiva in preprečljiva, je leta 2023 zbolelo kar 10,8 milijona ljudi, med njimi 1,3 milijona otrok.
Največ primerov beležijo v Aziji in Afriki, največ v Indiji, Indoneziji, na Kitajskem, Filipinih in v Pakistanu, ki skupaj predstavljajo več kot polovico vseh primerov.
Posebno skrb povzroča multirezistentna tuberkuloza (MDR-TB), ki se slabo odziva na standardno zdravljenje. Le 40 odstotkov okuženih s to obliko bolezni prejme ustrezno terapijo. Ob globalnih prizadevanjih naj bi bilo do danes rešenih okoli 79 milijonov življenj, a SZO ocenjuje, da je za dosego ciljev do leta 2027 letno potrebnih 22 milijard ameriških dolarjev.
Strokovnjaki poudarjajo, da je preprečevanje bolezni ključno za zmanjšanje števila novih primerov. Med najpomembnejšimi ukrepi so:
Prepoznana kot ključen element strategije preprečevanja je tudi uvedba preventivne terapije za osebe, ki so bile v stiku z bolniki. Posebej pomembna je ta pri otrocih, starejših, osebah z imunskimi pomanjkljivostmi in bolnikih s kroničnimi boleznimi.
Terapija vključuje jemanje zdravil pri osebah, ki so okužene, a še ne kažejo simptomov bolezni. Če se začne dovolj zgodaj, lahko prepreči razvoj aktivne tuberkuloze in zmanjša širjenje bolezni v skupnosti.
Sledenje stikom (contact tracing) ostaja ena od najučinkovitejših metod za preprečevanje širjenja tuberkuloze. Identifikacija tako imenovanega ničelnega bolnika pomaga usmeriti vire in preprečiti nove okužbe, še posebej med otroki, ki so zaradi fizioloških značilnosti bolj dovzetni za okužbo in pogosto zbolevajo zaradi stika z odraslimi bolniki.
Zdravljenje tuberkuloze se je bistveno izboljšalo od uvedbe antibiotikov v 40. letih prejšnjega stoletja. Danes vključuje kombinacijo zdravil skozi več mesecev. Kljub temu predstavlja odpornost na zdravila resen izziv, ki ogroža dosedanje uspehe v boju proti bolezni.
SZO bo ob letošnjem svetovnem dnevu tuberkuloze objavila novo poročilo o stanju bolezni v evropski regiji, s čimer želi spodbuditi države k okrepitvi nacionalnih programov za zgodnje odkrivanje, zdravljenje in preventivo.
Po ocenah organizacije je le z okrepljenimi ukrepi mogoče do leta 2030 zaustaviti svetovno epidemijo.
V Sloveniji je pojavnost tuberkuloze že vrsto let nizka, kar nas uvršča med države z zelo nizko obolevnostjo. Leta 2021 je bilo odkritih 80 novih primerov, kar znaša 3,8 primera na 100.000 prebivalcev. Po preliminarnih podatkih za leto 2024 je bilo v prvih desetih mesecih zabeleženih 35 primerov tuberkuloze.
V Sloveniji je zdravljenje tuberkuloze obvezno in traja najmanj šest mesecev. Vsi kužni bolniki se zdravijo bolnišnično na posebnih oddelkih za tuberkulozo. Umrljivost zaradi te bolezni se giblje med 1,3 in 4,2 odstotka, kar je primerljivo z drugimi razvitimi državami.
Kljub nizki pojavnosti tuberkuloze v Sloveniji strokovnjaki opozarjajo na nove izzive, ki jih prinašajo migracije. Vojna v Ukrajini je na primer povečala tveganje za širjenje bolezni, zato je ključno, da se beguncem zagotovi enaka raven zdravstvene zaščite kot drugim prebivalcem.
Čeprav je tuberkuloza v Sloveniji dobro obvladana, je zaradi globalne narave bolezni pomembno ohranjati visoko raven preventive in ozaveščanja. To vključuje hitro in učinkovito odkrivanje ter zdravljenje novih primerov ter dosledno zdravljenje latentnih okužb.
S stalnim nadzorom, učinkovitim zdravljenjem in prilagajanjem na nove izzive lahko Slovenija ohranja nizko pojavnost tuberkuloze ter prispeva h globalnim prizadevanjem za izkoreninjenje te bolezni.