
Galerija

V Sloveniji bolezni srca in ožilja še vedno ostajajo glavni vzrok smrti. Leta 2022 so bolezni obtočil predstavljale približno 32 odstotkov vseh smrti. Po ocenah vsako leto zaradi srčno-žilnih bolezni umre približno 7.500 do 8.000 oseb.
Hkrati v zadnjih letih prehranske navade Slovencev ne dosegajo priporočil za zdrav življenjski slog, nezadosten vnos sadja in zelenjave ter prekomerno uživanje soli in sladkorja pogosto prispevajo k tveganjem.
Zato je prehrana ena od ključnih točk preventive: pametna izbira živil lahko znatno zmanjša tveganje za srčno-žilna obolenja.
Pakirana živila, hitri obroki in sladkane pijače pogosto vsebujejo preveč soli, sladkorja in nasičenih maščob, ravno tiste sestavine, ki povečujejo tveganje za bolezni srca in ožilja. Prehod na manj predelano, svežo hrano je eno od osnovnih preventivnih priporočil.
Rdeče meso, procesirano meso (npr. klobase, slanina), polnomastni mlečni izdelki (maslo, smetana, sir) ter pecivo in sladice, vse to prispeva k povišanemu holesterolu. Nasičene maščobe lahko vodijo do maščobnih oblog v arterijah, kar povečuje tveganje za srčni infarkt, kap in druge srčno-žilne bolezni.
Tudi prevelik dnevni vnos soli je v Sloveniji pogost problem. Sol povečuje krvni tlak, kar dodatno obremenjuje srce in ožilje ter povečuje tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap. Zmanjšanje soli v prehrani, z uporabo zelišč, začimb ali limone, je eden od učinkovitih korakov za preprečevanje bolezni srca.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih prehranski dejavniki (med njimi nezadosten vnos sadja in zelenjave ter previsna poraba soli in sladkorja) prispevajo k več kot 16 odstotkov vseh smrti v Sloveniji.
Večina odraslih v Sloveniji ne dosega optimalnega zdravega življenjskega sloga, zgolj majhen odstotek prebivalcev redno kombinira uravnoteženo prehrano, gibanje in izogibanje tveganim navadam.
Kljub padcu umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni v preteklih desetletjih je obstoječ življenjski slog vse premalo spodbujajoč, Slovenija še vedno zaostaja za številnimi naprednejšimi državami EU, ko gre za dejavnike tveganja.
Namesto predelanih prigrizkov in hitre hrane, sveža zelenjava, sadje, polnozrnata žita. Zmanjšajmo uživanje rdečega mesa in polnomastnih mlečnih izdelkov, zamenjajmo jih z ribami, pustim mesom, stročnicami.
Sol nadomestimo z začimbami, zelišči in limono; izogibajmo se pretirani uporabi soli pri kuhanju in soljenju. Zavestno omejimo sladke pijače in sladice, sladkor pogosto skritih v predelanih živilih je velik sovražnik srca.
V Sloveniji lahko srčno-žilnim boleznim učinkovito preprečujemo z zrelo izbiro hrane in zmernostjo pri soli, maščobah ter predelanih živilih. Hrana, ki jo vsak dan postavimo na krožnik, je ena najmočnejših oblik preventive in odgovor na to, kako bo delovalo naše srce, je pogosto prav tam.