To je hrana, ki postaja globalna zdravstvena grožnja: strokovnjaki pozivajo k ukrepanju

Skupina mednarodnih raziskovalcev opozarja, da hitro naraščajoča svetovna poraba ultra-predelane hrane (UPF) predstavlja resno grožnjo javnemu zdravju.

Države po svetu pozivajo k uvedbi strožjih marketinških omejitev in dodatnih davkov za določene izdelke največjih prehranskih korporacij.

Raziskovalci so se obenem ostro odzvali na kritike, da je področje raziskovanja UPF slabo definirano. Opozarjajo, da prizadevanja za »ustvarjanje znanstvenega dvoma« spominjajo na taktike tobačne industrije iz preteklosti.

Trdna povezava med UPF in boleznimi

V prvem izmed treh znanstvenih člankov, objavljenih v britanskem medicinskem zborniku The Lancet, so raziskovalci analizirali 104 pretekle študije. Te jasno kažejo, da prehrana, bogata z ultra-predelanimi živili, povečuje tveganje za debelost, diabetes, srčno-žilne bolezni in prezgodnjo smrt.

Druga raziskava razkriva, da je poraba UPF v vzponu na vseh celinah. V ZDA, Avstraliji in Združenem kraljestvu ultra-predelana hrana že predstavlja več kot polovico vseh zaužitih kalorij.

Tretja študija pa odgovornost pripisuje majhnemu krogu globalnih prehranskih velikanov, ki so s poceni sestavinami, industrijskimi postopki in agresivnim oglaševanjem v zadnjih desetletjih temeljito preoblikovali prehranske navade.

Osem največjih proizvajalcev: Nestle, PepsiCo, Unilever, Coca-Cola, Danone, Fomento Economico Mexicano, Mondelez in Kraft Heinz, je leta 2021 obvladovalo kar 42 odstotkov premoženja v vrednosti 1,5 bilijona dolarjev, opozarja analiza, objavljena na AFP.

Pozivi k opozorilom, omejitvam oglaševanja in davkom

Avtorji pozivajo države, naj uvedejo jasna opozorila na embalaži UPF, strožje omejijo oglaševanje, predvsem tisto, usmerjeno na otroke, ter določena ultra-predelana živila dodatno obdavčijo. Pridobljena sredstva bi lahko namenili za subvencioniranje sveže hrane za socialno ogrožene skupine.

Je lahko ultra-predelana živila tudi zdrava?

Raziskovalci priznavajo, da je klasifikacija Nova, ki jo je razvil brazilski epidemiolog Carlos Monteiro in ki živila deli v štiri stopnje glede na stopnjo predelave, deležna kritik. Ta namreč ne upošteva hranil, kot so maščobe, sol in sladkor, ki pomembno vplivajo na zdravje.

Zato se med UPF lahko znajdejo tudi živila, ki jih potrošniki običajno dojemajo kot zdrava, na primer rastlinska mleka, nekatera vegetarijanska mesna nadomestila ali celo določeni kruhi in konzervirana zelenjava.

Raziskovalci poudarjajo, da je potrebno nadaljnje delo, ki bo ločilo vpliv stopnje predelave od vpliva posameznih hranil. Prav tako priznavajo, da večina obstoječih raziskav temelji na opazovanju, kar pomeni, da ne more neposredno potrditi vzročno-posledičnih povezav.

Natančen mehanizem, kako UPF povzročajo tako širok spekter zdravstvenih težav, še ni popolnoma razjasnjen. Med možnimi pojasnili navajajo visoko energijsko gostoto teh živil, njihovo mehko teksturo, ki omogoča hitrejše uživanje, kombinacije, ki spodbujajo prenajedanje (npr. mešanica maščob in sladkorjev), ter potencialno škodljive aditive.

»Čas za ukrepanje je že davno mimo«

Soavtor druge študije, Chris van Tulleken, znan tudi kot avtor knjižne uspešnice Ultra-Processed People, opozarja, da številni kritiki raziskav o UPF prihajajo iz vrst strokovnjakov, ki so povezani s prehransko industrijo.

»Tobačne taktike vidimo v živo,« je dejal na spletni novinarski konferenci.

Zakaj vse več ljudi opušča diete in posluša svoje telo

Vodja drugega članka, Phillip Baker z Univerze v Sydneyju, je industrijo obtožil, da poskuša diskreditirati znanost in znanstvenike ter tako v javnosti vzbuditi dvom.

Tudi Hilda Mulrooney, nutricionistka z londonske univerze Kingston, ki v raziskave ni bila vključena, meni, da avtorji predstavljajo močne argumente. Opozarja sicer, da je potrebnih več raziskav o mehanizmih škodljivosti UPF, vendar dodaja:

»Glede na nesorazmerna zdravstvena tveganja za najbolj ranljive skupine ter ogromne stroške nezdrave prehrane je skrajni čas, da ukrepamo.«

V Sloveniji že obstajajo določeni podatki in opozorila glede ultra-predelane hrane

Ukrepi so še omejeni in ni (vsaj trenutno) obsežne, sistemske politike, ki bi specifično ciljala ultra-predelana živila tako, kot to predlagajo raziskovalci.

Stanje v Sloveniji: kako se soočamo z ultra-predelano hrano

Raziskava slovenskih nutricionistov je pokazala, da ultra-predelana živila predstavljajo, kar 54,5 % vseh pakiranih izdelkov v slovenski ponudbi. 

Če primerjamo hranilno vrednost, imajo UPF v Sloveniji pogosto višje vsebnosti sladkorja, soli in nasičenih maščob ter nižjo vsebnost beljakovin v primerjavi z manj predelanimi alternativami. 

Tudi označevanje hrane ni poenoteno: marsikateri pakirani izdelki nosijo sprednjo prehransko nalepko (FOPNL, Front-of-Pack Nutrition Labelling, je sistem označevanja živil, ki potrošnikom na hitro in pregledno pokaže, kako hranilen je izdelek.

Namenjena je temu, da ljudje v nekaj sekundah lahko presodijo, ali je živilo bolj ali manj zdrava izbira, brez branja celotne prehranske tabele na zadnji strani embalaže.), a gre v mnogih primerih za sistem, ki ni usklajen. 

To sta najboljši vadbi za več energije, manj stresa in močnejše telo

Zdravstveni poudarki in znanstvene ugotovitve

V Sloveniji so raziskave pokazale, da uživanje ultra predelane hrane ni brez posledic: epidemiološke študije opozarjajo, da lahko prekomerna poraba vodi do večjega tveganja za kronične bolezni, kot so srčno-žilne bolezni ali presnovne motnje. 

V eni klinični študiji so že po treh tednih prehrane z več kot 75 odstotkov ultra-predelanih živil opazna pomembna sprememba v telesni sestavi: povečanje telesne teže predvsem v obliki maščobne mase, kljub temu da so posamezniki zaužili enako število kalorij kot pri manj predelani dieti. 

Javne politike in ukrepi v Sloveniji

Glede konkretnega, sistematičnega obdavčevanja ultra-predelane hrane ali vpeljave opozoril na embalaži, kot to zahtevajo mednarodni znanstveniki, ni javno znanih velikih nacionalnih programov ali zakonov, ki bi to urejali izključno za UPF.

Vendar pa obstajajo splošne smernice: slovenske prehranske smernice jasno priporočajo omejevanje predelanih živil, še posebej tistih z visoko vsebnostjo nasičenih maščob, soli ter sladkorjev. 

Vsak dan 10 minut na sobnem kolesu? Rezultati vas lahko šokirajo

Poseben korak naprej sicer predstavlja predlog zakona o doniranju hrane tik pred iztekom roka uporabe, ki je v javni obravnavi. Namen je zmanjšati količine odpadne hrane, vendar ta ukrep ni neposredno usmerjen v ultra predelana živila, ampak v preprečevanje zavržene hrane.

Izobraževanje in ozaveščanje

Slovenski mediji in strokovnjaki počasi povečujejo ozaveščenost o tveganjih ultra-predelane hrane. Več člankov in poročil opozarja, zakaj so ta živila škodljiva, zakaj lahko spodbudijo prenajedanje in zakaj je pomembno brati deklaracije. 

Tudi oblikovalci politik in zdravstveni strokovnjaki se vse bolj ukvarjajo s tem vprašanjem, saj podatki kažejo, da je delež UPF na trgu res skromen izziv za javno zdravje.

V Sloveniji ultra-predelana hrana predstavlja pomemben delež trga pakiranih živil, njihova hranilna kakovost pa je pogosto slabša kot pri manj predelanih alternativah.

Čeprav obstajajo prehranske smernice, ki pozivajo k omejevanju teh živil, pa konkretni, ciljno usmerjeni regulativni ukrepi (kot so davki ali opozorila na embalaži) še niso zaživeli.

Zato se zdi, da smo na nacionalni ravni šele na začetku prepoznavanja problema in da so potrebni nadaljnji koraki, zlasti glede politike in regulacije, da bi bolje omejili negativne učinke ultra-predelane hrane.