Grad Rihemberk, eden najlepših in najimpozantnejših primorskih gradov, se mogočno dviga nad dolino reke Branice na pobočju hriba Golec nad vasjo Branik. Njegova silhueta kot kompleks masivnih kamnitih zgradb že stoletja zaznamuje pokrajino in daje prepoznaven pečat celotni dolini.
Srednjeveški izvor in burna zgodovina
Po zgodovinskih virih je bil grad Rihemberk zgrajen okoli leta 1230. Sprva so ga upravljali vitezi Rihemberški, fevdniki goriških grofov. Ko je rodbina v 15. stoletju izumrla, so Goriški grofje grad oddajali v fevd različnim plemiškim družinam.
Zaradi svoje lege je bil pogosto na udaru zgodovine. Kot obmejna utrdba med Avstrijo in Beneško republiko je bil večkrat prizorišče spopadov. Leta 1508 so ga Benečani ob prodoru skozi Braniško dolino za kratek čas tudi zasedli.
V 17. stoletju je prešel v last plemiške družine Lanthieri, ki ga je obdržala vse do konca druge svetovne vojne. Prav vojne 20. stoletja so gradu povzročile največ škode. Med prvo svetovno vojno je v njem delovala zasilna bolnišnica, premraženi vojaki pa so za kurjavo uničili dragocen grajski arhiv. Leta 1944 je bil požgan v napadu na vojaško posadko, nastanjeno v njegovih prostorih.
Kljub temu so zaradi izjemne arhitekturne in kulturne vrednosti Rihemberk kmalu po vojni začeli obnavljati. Danes grad znova kaže svojo nekdanjo veličino in velja za enega najbolje ohranjenih na Primorskem.
Vse grajske stavbe zasenči osrednji arhitekturni dragulj, ogromen okrogel bergfrid, renesančni obrambni stolp, ki se iz grajskega jedra dviga kar 28 metrov visoko. FOTO: Janez Mihovec
FOTO: Janez Mihovec
FOTO: Janez Mihovec
Arhitektura, ki jemlje dih
Grad Rihemberk stoji na pomolu hriba Golec, do njega pa vodi krajša dovozna pot. Že utrjen vhod je izjemen arhitekturni poudarek, z leve strani ga varuje mogočen obrambni stolp, z desne pa masivno obzidje.
V poznem srednjem veku so na gradu pozidali dvojni palacij, bivalni del ter trojno obzidje v renesančnem slogu. Pomemben del grajskega kompleksa je tudi kapela iz leta 1533, v kateri je marmorni oltar s sliko iz 17. stoletja.
FOTO: Janez Mihovec
Bergfrid – simbol mogočnosti gradu Rihemberk
Vse grajske stavbe pa zasenči osrednji arhitekturni dragulj, ogromen okrogel bergfrid, renesančni obrambni stolp, ki se iz grajskega jedra dviga kar 28 metrov visoko. Stolp stoji samostojno, ločen od drugih stavb, na sredi grajskega kompleksa.
Notranje etaže so danes porušene, kar omogoča pogled na mogočen obokan strop. Stene stolpa so debele do tri metre, v njih pa je vzidano izjemno strmo in zavito stopnišče, ki vodi na vrhnjo razgledno ploščad. Tam obiskovalca pričakata izhodni stolpič in nazobčano obzidje.
Razgled z vrha je osupljiv, odpira se pogled na grajski kompleks, dolino Branice in Vipave ter mogočno severno ostenje Trnovskega gozda.
