
Galerija

Kolesarji pogosto uporabljajo izraz »bife« kot sinonim za sproščen kotiček po vožnji, prostor, kjer ob pivu in pogovoru »regenerirajo« telo in duha. No, nekateri mlajši to zdaj imenujejo »kofirajd« in spijejo kavo s pivom že med vožnjo. A resnica je precej drugačna: pravi kolesarski bife nima skoraj nič skupnega s tem, kar si predstavlja večina rekreativcev.
Prehrana v kolesarstvu ni le dodatek, temveč ključni del zmogljivosti, regeneracije in dolgoročnega zdravja.
Kolesarjenje že dolgo presega okvirje rekreacije. Gre za življenjski slog, kjer imata prehrana in regeneracija enako težo kot trening. Medtem ko rekreativci pogosto zanemarjajo ta vidik, profesionalni kolesarji vedo, da brez pravega goriva ni rezultatov.
Pri profesionalcih regeneracija poteka praktično ves čas. Njihova prehrana je skrbno načrtovana in prilagojena obremenitvam, ki jih prinašajo treningi in dirke. Zelo hitro se naučijo prepoznati trenutke, ko telesu zmanjka energije. Vsak klanec, sprint ali kronometer razkrije, ali so zaloge glikogena zadostne. Zato prehrane ne prepuščajo naključju.
Hrana za profesionalnega kolesarja pomeni:
Ni naključje, da mnogi priznavajo, da velike dirke niso kulinarično razvajanje. Prehrana je funkcionalna, pogosto monotona, a učinkovita.
Profesionalni kolesarji vedo, da telo med naporom potrebuje hitro dostopno energijo, predvsem ogljikove hidrate. Riž, energijski geli in športni napitki so stalnica. Sodobne raziskave so pokazale, da lahko športnik med vzdržljivostnim naporom porabi tudi do 100 gramov glukoze na uro, kar je bistveno več, kot so menili v preteklosti. To je tudi eden od razlogov za izjemne hitrosti na največjih dirkah. Brez ustreznega vnosa energije telo preprosto ne zmore.
Če vas med vožnjo odreže ali vam zmanjka moči v klancu, si zastavite preprosto vprašanje: Koliko energije ste dejansko zaužili med vožnjo?
Rekreativni kolesarji pogosto trenirajo po službi ali ob koncu tedna. Kolo jim pomeni sprostitev, terapijo in druženje. A prav tu se skriva največja napaka. Mnogi verjamejo, da lahko odpeljejo turo na zrak, na svežino, na kruh in marmelado ali pa računajo na obrok, ki so ga pojedli nekaj ur prej. Ko zmanjka energije, krivdo pripišejo utrujenosti, letom ali slabemu dnevu.
Posledice:
Namesto da bi prilagodili prehrano, pogosto iščejo rešitve v dodatkih ali čudežnih dietah.
Za mnoge rekreativce je kolesarski bife povezan predvsem s pivom po vožnji. Čeprav ima družabni vidik svoj čar, to nima resne povezave s fiziološkimi potrebami telesa. Tak pristop ne podpira regeneracije in ne nadomešča izgubljene energije.
Osnova vsake prehranske strategije so kakovostni, uravnoteženi obroki:
Na to osnovo nato nadgradimo prehrano glede na obremenitve, tako pri rekreativcih kot profesionalcih.
Ključno je:
Razlika med povprečnim in naprednim kolesarjem pogosto ni le v treningu, ampak prav v prehrani.
Pravilno načrtovana prehrana ni dieta, temveč individualno prilagojen sistem, ki podpira vaše cilje in življenjski slog. Zato strokovnjaki priporočajo, da se resni kolesarji posvetujejo z usposobljenim strokovnjakom za prehrano, ne z guruj ali prodajalci prehranskih dopolnil.
Kolesarski bife ni pivo po turi, temveč premišljena strategija vnosa energije. Hrana je gorivo, gradnik in pomemben del užitka v kolesarjenju. Če želite več moči, boljšo regeneracijo in več užitka na kolesu, začnite tam, kjer večina dela napake, pri prehrani.