
Galerija

Nova raziskava razkriva, da bi lahko redno uživanje gob pozitivno vplivalo na zdravje srca, presnovo in imunski sistem. Znanstveniki so proučevali učinke vključevanja celih gob v vsakodnevno prehrano, bodisi kot manjšo prehransko spremembo bodisi kot del celovitejšega prehoda k bolj zdravemu načinu prehranjevanja.
Ugotovitve, objavljene v strokovni reviji Critical Reviews in Food Science and Nutrition, kažejo, da bi lahko redno uživanje gob pomagalo zmanjševati pomanjkanje pomembnih mikrohranil, ki predstavljajo javnozdravstveni problem. Poleg tega naj bi gobe pomagale zmanjševati nekatere dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, med drugim povišan krvni tlak in raven trigliceridov.
Raziskovalci opozarjajo, da bodo potrebne dodatne študije, ki bodo natančneje potrdile, ali so za opažene koristi dejansko odgovorne prav gobe. Posebej izpostavljajo tudi vpliv gob na imunski sistem, ki po njihovem mnenju ostaja premalo raziskan.
Po pregledu številnih raziskav so ugotovili še, da so bile količine gob v eksperimentalnih študijah precej višje od povprečne porabe pri splošni populaciji.
V eksperimentalnih raziskavah so udeleženci zaužili od 13 do 300 gramov gob dnevno, kar na letni ravni pomeni približno 4,7 kilograma že pri spodnji meji vnosa.
Za primerjavo: povprečna letna poraba gob v Združenih državah Amerike znaša med 1,4 in 1,6 kilograma na osebo.
Raziskava je pokazala, da imajo različne vrste gob različen prehranski učinek. Med hranilno najbogatejšimi so se izkazale gobe vrste Agaricus bisporus, kamor sodijo bele, rjave in portobello gobe. Portobello je pravzaprav večja, zrela različica rjave šampinjonke. Gre za isto vrsto kot beli in rjavi šampinjoni, le da je goba bolj razvita, zato ima večji klobuk in izrazitejši okus.
Druge vrste, kot so ostrigarji (Pleurotus ostreatus) in šitake (Lentinula edodes), vsebujejo različne količine beta-glukanov in drugih bioaktivnih snovi. Strokovnjaki zato priporočajo raznoliko uživanje gob, saj lahko tako povečamo koristi in hkrati popestrimo jedilnik.
Gobe veljajo za izjemno hranilno živilo. Vsebujejo malo energije in kalorij, hkrati pa so bogate z vlakninami, kalijem, selenom, vitamini skupine B, beta-glukani, hitinom in L-ergotioninom. Poleg tega predstavljajo kakovosten vir beljakovin.
Nekatere vrste gob lahko vsebujejo tudi več vitamina D, če so bile izpostavljene ultravijolični svetlobi. To je lahko posebej koristno v zimskih mesecih ali pri ljudeh, ki večino časa preživijo v zaprtih prostorih.
Prednost gob je tudi njihov izrazit naravni okus, zaradi katerega lahko pri pripravi jedi uporabimo manj soli in nasičenih maščob.
To je lahko koristno predvsem za ljudi, ki želijo nadzorovati krvni tlak in raven holesterola. Poleg tega so gobe cenovno dostopne in na voljo v večini trgovin skozi vse leto.