
Galerija

Redna telesna dejavnost vpliva na možgane, spanec, sklepe, imunski sistem in celo raven sladkorja v krvi.
Ko govorimo o gibanju, najprej pomislimo na srce. Aerobna ali kardio vadba, takšna, ki pospeši srčni utrip in požene več krvi po telesu, resnično krepi našo najpomembnejšo mišico. Z rednim treningom se srčni utrip v mirovanju zniža, srčna mišica se okrepi, vzdržljivost pa poveča. Postopno podaljševanje vadbe nam omogoča, da zmoremo več in dlje.
Toda zdravo srce je šele začetek.
Pri sladkorni bolezni lahko kardio vadba pomaga znižati raven krvnega sladkorja (glukoze) in izboljšati občutljivost na inzulin. Koristna je tudi uporovna vadba, na primer trening z utežmi.
Pomembno: če imate sladkorno bolezen, zlasti če prejemate inzulin ali druga zdravila, se pred začetkom nove vadbe posvetujte z zdravnikom.
Aerobna vadba, kot je tek, pomaga blažiti simptome depresije in tesnobe. Zdravniki in terapevti jo pogosto priporočajo kot del podpore pri zdravljenju.
Raziskave kažejo, da gibanje spodbuja delovanje hipokampusa, dela možganov, ki sodeluje pri uravnavanju čustev ter kratkoročnega in dolgoročnega spomina. Ob večmesečni redni vadbi se lahko razpoloženje občutno izboljša.
Redna aerobna dejavnost pomaga uravnavati cirkadiani ritem, naravni cikel spanja in budnosti. Ljudje, ki redno telovadijo, imajo več globokega spanja (počasnovalovnega spanja), v katerem se telo in možgani obnavljajo.
V tej fazi se sprošča največ rastnega hormona, mišice se regenerirajo in telo okreva po naporih. A pozor: intenzivna vadba tik pred spanjem lahko pri nekaterih ljudeh spanec celo poslabša.
Že ena sama vadbena enota poveča pretok krvi v prefrontalni skorji, delu možganov, ki skrbi za načrtovanje, organizacijo, odločanje in nadzor vedenja.
Dolgoročno vadba izboljšuje povezovanje možganskih celic, kar pomeni boljšo kognitivno učinkovitost in večjo mentalno prožnost.
Ljudje, ki so telesno aktivni, imajo manjše tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence. Vadba zmanjšuje dejavnike tveganja, kot so debelost, sladkorna bolezen, visok krvni tlak in depresija.
S staranjem nevroplastičnost, sposobnost možganov za prilagajanje, sicer upada, vendar jo lahko ohranjamo z redno kardio vadbo, še bolje v kombinaciji z vadbo za moč.
Pri staranju se pogosto pojavi artroza, zlasti v kolenih in kolkih. Aerobna vadba, kot sta hoja ali kolesarjenje, je eden najučinkovitejših načinov za lajšanje bolečin in zmanjšanje vnetja.
Če telesno dejavnost združimo z zdravo prehrano in zmanjšanjem telesne teže, dodatno razbremenimo sklepe.
Tudi če nimamo težav s pljuči, redna vadba izboljša učinkovitost dihanja. Ni nujno, da je telovadnica vaša druga dnevna soba, dovolj so hitra hoja, tek ali tenis. Pred večjimi spremembami v vadbenem režimu, zlasti po daljši bolezni ali neaktivnosti, je priporočljiv posvet z zdravnikom.
Redna aerobna vadba pomaga telesu pri obrambi pred virusi in bakterijami. Izboljšana prekrvavitev omogoča, da obrambne celice hitreje dosežejo mesta, kjer so potrebne. Znanstveniki še raziskujejo vse mehanizme, vendar je povezava med gibanjem in odpornostjo vse bolj jasna.
Vadba zvišuje raven HDL, tako imenovanega »dobrega« holesterola, ki pomaga odstranjevati presežek holesterola iz arterij. Hkrati lahko znižuje LDL, »slabi« holesterol, ki prispeva k nastanku oblog v žilah.
Za optimalen učinek je potrebna nekoliko intenzivnejša vadba. Če imate povišan holesterol ali srčno-žilne težave, se o vadbi najprej posvetujte z zdravnikom.
Splošna priporočila svetujejo vsaj 150 minut zmerne telesne dejavnosti na teden (približno 30 minut večino dni). Če količino povečamo na 300 minut tedensko, so koristi za zdravje še večje.
Še posebej ugodno na možgane vplivajo vadbene enote, dolge od 45 do 60 minut.