To se zgodi, če načrtno jeste manj. Kronično premalo hrane, kronično manj zdravja

Dolgotrajno uživanje premalo hrane oziroma kronično prenizek energijski vnos ima resne posledice za zdravje. Ne gre zgolj za izgubo telesne mase, temveč za motnje v delovanju ključnih telesnih sistemov. Na tveganja opozarjajo tudi strokovnjaki Švicarsko društvo za športno prehrano, ki poudarjajo, da je ustrezna energijska razpoložljivost temelj zdravja, tako pri ženskah kot pri moških.

Prenizka razpoložljivost energije

Razpoložljivost energije pomeni količino energije, ki telesu ostane za osnovne fiziološke procese po tem, ko od skupnega dnevnega energijskega vnosa odštejemo energijo, porabljeno med vadbo. Dobljeno vrednost delimo z maso brez maščobe. Tako ocenimo, ali ima organizem dovolj energije za normalno delovanje hormonskega sistema, kostne presnove, imunskega odziva, regeneracije in delovanja srčno-žilnega sistema.

Kadar je ta vrednost dlje časa prenizka, govorimo o sindromu RED-S (relativno pomanjkanje energije v športu). Gre za stanje, ki ne prizadene le vrhunskih športnikov, temveč tudi rekreativce, zlasti tiste z visokim obsegom treninga ali izrazitimi cilji glede telesne mase. 

Vzroki za kronično prenizek energijski vnos

Do energijskega primanjkljaja lahko pride iz več razlogov:

• namerno omejevanje vnosa hrane zaradi hujšanja,
• motnje hranjenja,
• izguba teka ob intenzivnem treningu,
• neustrezno načrtovana prehrana glede na obremenitve,
• specifične zahteve športov, kjer je telesna masa pomemben dejavnik (borilni športi, veslanje, estetske panoge, vzdržljivostni športi).

Težava pogosto nastaja postopno in je posameznik sprva ne zazna kot zdravstveni problem.

Zdravstvene posledice

Dolgotrajna prenizka razpoložljivost energije vpliva na več organskih sistemov:

Kostni sistem:

Zmanjšana kostna gostota poveča tveganje za stresne zlome in dolgoročno za osteoporozo.

Hormonski sistem:

Pri ženskah se lahko pojavijo nepravilne ali izostale menstruacije, pri moških pa znižane ravni testosterona. Moteno je tudi delovanje ščitnice in drugih regulatornih osi.

Presnova in prebavila:

Pogoste so prebavne motnje, upočasnjena presnova ter motnje v regulaciji apetita.

Psihološko stanje:

Povečano je tveganje za depresijo, razdražljivost in zmanjšano kognitivno zmogljivost.

Srčno-žilni sistem:

Dolgotrajna energijska podhranjenost lahko negativno vpliva na delovanje srca in ožilja.

Športna zmogljivost:

Posledice vključujejo zmanjšano mišično moč, slabšo vzdržljivost, daljši čas regeneracije, večjo dovzetnost za poškodbe in okužbe ter splošni upad zmogljivosti.

Preprečevanje in strokovna obravnava

Temelj preprečevanja je ustrezno načrtovana prehrana, prilagojena obsegu in intenzivnosti treninga. Ključni ukrepi vključujejo:

• zadosten dnevni energijski vnos,
• ustrezno razporeditev obrokov,
• energijsko podporo pred, med in po vadbi,
• redne športno-zdravniške preglede,
• sodelovanje s strokovnjaki s področja športne medicine, prehrane in psihologije.

Če je energijski primanjkljaj že prisoten, je potrebna celostna strokovna obravnava. Z zgodnjim ukrepanjem je mogoče preprečiti trajne posledice in obnoviti normalno delovanje organizma.

Dolgotrajno uživanje premalo hrane ni učinkovita strategija za izboljšanje telesne sestave ali športnih rezultatov. Nasprotno - ogroža zdravje in dolgoročno zmanjšuje zmogljivost.