To se zgodi telesu kolesarja, ki v vročini premalo pije

Dnevi hude vročine so, a mi ne moremo gledati kolesa na klinu. Kolesarimo, ker moramo, ker ne moremo biti brez balance, pedal … Mar se nam lahko kaj zgodi? Vročina je enak sovražnik kolesarju, kot je mraz. Ne verjamete? Sledi odlomek iz poglavja Dehidracija in pregrevanje iz knjige Mirana Kavaša z naslovom Trening kolesarjev.

Med napori izgubljamo tekočino in s stopnjo dehidracije zmogljivost športnikov pada. Ko smo dehidrirani, je potrebnega kar nekaj časa, da telo sprejme dovolj tekočine in vzpostavi ravnovesje. Potreben čas je od 6 do 24 ur, popiti pa je treba liter in pol tekočine za en liter izgubljene tekočine. V vročini in ob visoki zračni vlagi je med aktivnostjo nemogoče v celoti nadoknaditi izgubljeno tekočino. V takih razmerah je dehidracija neizbežna, a z ustreznimi režimom pitja lahko dehidracijo omilimo.

Sposobnost telesa za sprejem tekočine je omejena. V eni uri lahko naše telo sprejme okoli 1,2 litra tekočine. V študiji (Mitchell in Voss 1991) so športnike razdelili v tri skupine. Ugotavljali so, koliko tekočine so med naporom športniki sposobni sprejeti. V prvi skupini so popili 0,8 l(h, v drugi 1,2 l/h in v tretji 1,6 l/h. V prvi in drugi skupini športniki niso imeli težav, medtem ko je v tretji skupini kar 25% športnikov imelo drisko. To dokazuje, da je »nalivanje« s tekočino nekoristno.

Kolesarjem priporočamo, da skušajo v urah pred vadbo po manjših požirkih popiti veliko tekočine.

Za vadbo ali dirkanje ob visokih temperaturah je pomembna dobra aklimatizacija na vročino in dobra fizična pripravljenost. Vročina povzroča veliko težav slabše pripravljenim kolesarjem. Vzdržljivejši kolesarji oziroma kolesarji, ki so učinkovitejši, se manj pregrevajo, glavni vir hlajenja pa je voda in pri višjih hitrostih tudi zrak.

Nov študija

Ko kolesarji trenirajo v višje ležečih območjih, naj bodo še posebej pozorni na zadostno hidracijo. Pretirana dehidracija je lahko nevarna tudi za zdravje. Stopnjo dehidracije lahko ocenimo na osnovi barve urina. Temnejši, kot je, bolj smo dehidrirani. Dehidracija vpliva tudi na FSU in pregrevanje. Opravljena je bila študija, ko so športniki 2 uri kolesarili v vročih razmerah z intenziteto 70% VO2 max.

Ena skupina kolesarjev je redno pila in njihov FSU (ferkvenca srčnega utripa) je bil po 2 urah vožnje višji za 7 utripov kot v prvih 20 minutah obremenitve. Kolesarji v drugi skupini niso pili in njihov FSU se je povišal za 14 utripov. Nepitje med obremenitvijo je tudi vplivalo na temperaturo telesnega jedra, in sicer je bila telesna temperatura po obremenitvi za 1 °C višja kot pri kolesarjih, ki so med obremenitvijo pili.

Ko športnik izgubi 1 l tekočine, se njegov FSU poviša za 8 utripov in telesna temperatura jedra se dvigne za 0,3 °C. Predstavljamo si lahko, da ima telo zaščito pred pregrevanjem, podobno kot iajo avtomobili termostat. Ko se temperatura dvigne do cca. 39 °C, se vključi »zaščitni program«, ki omeji zmogljivost telesa.