
Galerija

Bolezni srca in ožilja prizadenejo milijone ljudi, mnogi pa se svojega stanja sploh ne zavedajo. Strokovne ocene kažejo, da številni živijo z nediagnosticiranim srčnim popuščanjem ali povišanim krvnim tlakom. Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da je zgodnje prepoznavanje simptomov ključno za preprečevanje resnih zapletov, kot sta srčni infarkt ali možganska kap.
Bolezni srca in ožilja zajemajo različna stanja, ki prizadenejo srce in krvne žile. Pogosto so posledica nalaganja maščobnih oblog v arterijah, kar povečuje tveganje za nastanek krvnih strdkov.
Dolgotrajno neodkrite težave lahko povzročijo poškodbe srca, možganov, ledvic in oči. Med dejavnike tveganja sodijo povišan krvni tlak, povišan holesterol, sladkorna bolezen, kajenje, telesna neaktivnost in nezdrava prehrana.
Bolečina v prsih je eden najbolj znanih simptomov. Če se pojavi občutek pritiska, stiskanja, teže ali zbadanja v prsnem košu, je potrebna takojšnja zdravniška pomoč, saj lahko gre za srčni infarkt.
Če srce ne črpa dovolj učinkovito, se lahko tekočina kopiči v pljučih. Posledica je oteženo dihanje oziroma kratka sapa, zlasti ob naporu ali ležanju.
Motnje srčnega ritma so lahko opozorilni znak bolezni srca. Čeprav niso vedno povezane z resnim stanjem, je priporočljivo opraviti pregled, da se izključijo morebitne podlage.
Pretirana utrujenost, ki otežuje vsakodnevna opravila ali že blag telesni napor, je lahko eden od zgodnjih znakov srčnega popuščanja.
Med manj prepoznanimi znaki bolezni srca je otekanje nog, medicinsko imenovano edem. Nastane zaradi zadrževanja tekočine v tkivih, običajno v spodnjih okončinah, gležnjih ali stopalih.
Otekanje se lahko čez dan stopnjuje. Če ga spremljajo še drugi simptomi, kot so zadihanost, utrujenost ali bolečina v prsih, je potreben čimprejšnji posvet z zdravnikom.
Preprečevanje je ključno, saj lahko z ustreznim življenjskim slogom pomembno zmanjšamo tveganje za razvoj bolezni srca.
Uravnotežena prehrana z nizko vsebnostjo nasičenih maščob in soli pomaga zniževati krvni tlak ter raven holesterola. Priporočljiva je prehrana, bogata z vlakninami, sadjem, zelenjavo in polnozrnatimi živili (na primer oves, rž in rjavi riž).
Vnos soli naj ne presega 6 gramov dnevno. Nasičene maščobe je priporočljivo omejiti, saj zvišujejo raven slabega holesterola.
Redno gibanje pomembno prispeva k zdravju srca. Strokovne organizacije navajajo, da lahko redna telesna dejavnost tveganje za bolezni srca zmanjša tudi do 35 %.
Priporočljivo je vsaj 150 minut zmerne telesne aktivnosti tedensko. To lahko vključuje hitro hojo, kolesarjenje, plavanje ali vadbo v skupini.
Kajenje je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za bolezni srca. Kemikalije v cigaretah poškodujejo stene arterij, kar omogoča nalaganje maščobnih oblog in zmanjšuje pretok krvi.
Zamašene arterije, ki oskrbujejo srce, lahko vodijo do srčnega infarkta, zamašene žile v možganih pa do možganske kapi. Kajenje prav tako povečuje tveganje za nastanek krvnih strdkov, zvišuje srčni utrip, zvišuje krvni tlak, zmanjšuje količino kisika v telesu.
Prekomerno uživanje alkohola je povezano s povišanim krvnim tlakom in večjim tveganjem za srčno-žilne zaplete. Dolgotrajno preseganje priporočenih količin povečuje tveganje za bolezni srca in možgansko kap.
Pomanjkanje spanja lahko poveča tveganje za bolezni srca. Odrasli potrebujejo med sedem in devet ur spanja na noč. Reden ritem spanja ter manjše, a dosledne spremembe življenjskega sloga lahko pomembno prispevajo k boljšemu zdravju srca.
Otekanje nog je lahko več kot le posledica dolgotrajnega sedenja ali vročine. V kombinaciji z drugimi simptomi lahko opozarja na resne težave s srcem. Zgodnje prepoznavanje znakov ter zdrav življenjski slog sta ključna za preprečevanje zapletov in ohranjanje zdravega srca.