To so najbolj nevarne lažne novice!

O političnih, športnih in estradnih lažnih novicah vemo že skoraj vse. Precej manj pa se govori o prehranskih dezinformacijah, čeprav so za zdravje in delovanje telesa bistveno nevarnejše od večine drugih zavajajočih vsebin, ki krožijo po spletu.

Lažne informacije o prehrani se širijo tiho, a izjemno učinkovito. Raziskave kažejo, da je vsaj tretjina zavajajočih trditev v javnem prostoru, povezanih prav s hrano in hujšanjem. Največ jih širijo vplivneži in samooklicani prehranski »strokovnjaki«, katerih nasvetom mnogi sledijo brez preverjanja.

Prehrana kot idealno gojišče mitov

Področje hrane in prehrane je izjemno dovzetno za mite, polresnice in psevdoznanost. V digitalnem svetu lahko vsak objavi trditev, ki zveni dovolj prepričljivo. Če je sporočilo dramatično in obljublja čudeže, hitro pritegne pozornost. Še večji doseg dobi, ko takšne vsebine promovirajo javno izpostavljeni posamezniki, njihov videz in osebne zgodbe pogosto preglasijo strokovna dejstva in znanost.

»Čudežna« živila ne obstajajo

Nekatera živila res vsebujejo snovi, ki lahko ugodno vplivajo na zdravje. Te lastnosti pa so pogosto pretirano poudarjene do te mere, da živilo postane predstavljeno kot zdravilo za vse težave. Posebej privlačna so eksotična ali trenutno modna živila, ki dobijo status skoraj obveznega dela hujšanja ali razstrupljanja.

Resnica je precej manj senzacionalna: tudi hranilno bogata živila niso čudežna. Smiselna so kot del raznolike in uravnotežene prehrane, ne pa kot edina rešitev za izgubo telesne teže ali »čiščenje« telesa. Prav tako jih ni treba uživati vsak dan ali ob vsakem obroku, da bi imela prehrana pozitiven učinek.

Zakaj ljudje verjamejo prehranskim dezinformacijam?

Ker si želijo hitrih rešitev. Prava pot do zdravja je zapletena, dolgotrajna in zahteva spremembo življenjskega sloga, česar si marsikdo ne želi ali ne zmore. Namesto preverjenih virov ljudje raje verjamejo všečnim sporočilom z družbenih omrežij. K temu prispeva tudi izguba zaupanja v institucije in znanost, zaradi česar se mnogi zatekajo k alternativnim, a pogosto nevarnim pristopom.

Nevarnosti »rešilnih« diet z družbenih omrežij

Tovrstne diete lahko resno ogrozijo zdravje. Med najpogostejšimi posledicami so hormonska neravnovesja, izguba mišične mase in pomanjkanje ključnih hranil. Posebej tvegane so za otroke, mladostnike, nosečnice in kronične bolnike.

Poleg tega lahko vodijo v motnje hranjenja, kot sta ortoreksija in anoreksija. Pogosta je tudi finančna škoda, saj takšni režimi zahtevajo draga živila, prehranska dopolnila in posebne napitke. Po restriktivnih dietah se pogosto pojavi tako imenovani jo-jo učinek: telo zaradi stradanja upočasni presnovo, ob vrnitvi na običajno prehrano pa hitreje kopiči maščobo, kar dolgoročno oteži vzdrževanje telesne teže.

Kako se zaščititi pred lažmi o prehrani?

Ključna je zdravstvena pismenost. Moramo znati poiskati, razumeti, oceniti in pravilno uporabiti zdravstvene informacije. Če neka dieta ali živilo obljublja, da »zdravi vse«, deluje »brez truda«, zagotavlja »hitro izgubo kilogramov« in »nima stranskih učinkov«, gre skoraj zagotovo za zavajanje.

Pomembni so tudi jasni predpisi o oglaševanju in širjenju lažnih zdravstvenih trditev, zaščita stroke ter sankcioniranje zavajajočih praks. Mediji imajo pri tem ključno vlogo, preverjanje dejstev mora imeti prednost pred klikabilnimi, a nevarnimi obljubami.

Ključno sporočilo:

Hitro hujšanje brez truda ne obstaja. Vsaka bližnjica ima svojo ceno, pogosto jo plačamo z zdravjem.