To so najpogostejše zdravstvene težave sodobnega časa

Prebavne motnje, kot so napenjanje, vetrovi in zaprtje, sodijo med najpogostejše zdravstvene težave sodobnega časa. Čeprav večinoma niso nevarne, lahko močno vplivajo na kakovost življenja. Tudi kadar več časa preživimo doma in imamo na voljo več hrane kot običajno, je pomembno, da ohranimo zmernost ter skrbimo za urejeno prebavo. Nakopičenih zalog hrane namreč ni treba porabiti v nekaj dneh, prebavni sistem nam bo hvaležen za premišljene obroke.

Napenjanje in vetrovi: zakaj nastanejo prebavni plini?

Napenjanje poleg spahovanja, vetrov, napihnjenosti in bolečin v trebuhu spada med pogoste simptome povečane količine plinov v prebavilih. Prisotnost plinov v črevesju je povsem normalna, vendar se njihova količina med posamezniki razlikuje.

Plini nastajajo pri požiranju zraka (na primer ob hitrem hranjenju ali pitju), pri pitju gaziranih pijač, med razgradnjo določenih hranil v črevesju. Če jemo prehitro, zaužijemo več zraka, kar poveča občutek napihnjenosti. Podobno velja za gazirane pijače.

Živila, ki pogosto povzročajo napenjanje

Med živila, ki lahko povečajo nastajanje plinov, sodijo stročnice (fižol), križnice (brokoli, zelje, brstični ohrovt), čebula,  artičoke in beluši, krompir, sadje (jabolka, hruške, slive), žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, ječmen, oves, rž), sladke in gazirane pijače, mleko in mlečni izdelki, sladila (sorbitol, manitol, ksilitol).

Težave lahko pogosto ublažimo s prilagoditvijo prehrane, počasnejšim uživanjem hrane in zmanjšanim požiranjem zraka. Pomembno je tudi opazovati lastno telo in prepoznati živila, ki posamezniku povzročajo največ težav.

Zaprtje je najpogostejša prebavna motnja

Zaprtje velja za eno najpogostejših prebavnih motenj. Zdravi ljudje običajno odvajajo blato od trikrat na dan do enkrat na tri dni. Če je odvajanje redkejše, oteženo ali boleče, govorimo o zaprtju.

Vzroki za zaprtje so različni in pogosto prepleteni:

• premalo vlaknin v prehrani,
• nezadosten vnos tekočine,
• premalo gibanja,
• spremembe dnevnega ritma,
• določena zdravila.

Kako si pomagati pri zaprtju?

Pri preprečevanju in lajšanju zaprtja pomagajo:

• zadosten vnos tekočine (zlasti vode),
• napitki z magnezijevimi solmi,
• redna telesna aktivnost,
• prehrana, bogata z vlakninami,
• upoštevanje naravnega ritma odvajanja in dovolj časa za obisk stranišča.

Pomembno je tudi preveriti, ali na delovanje prebavil vplivajo zdravila, ki jih jemljemo.

Kdaj zaradi prebavnih težav k zdravniku?

Če težave kljub spremembam prehrane in življenjskega sloga ne izzvenijo ali se celo stopnjujejo, je potreben posvet z zdravnikom. Takojšen pregled je priporočljiv ob:

• hudih bolečinah v trebuhu,
• nenadno nastalem hudem zaprtju,
• izgubi teka,
• močnem bruhanju ali driski,
• pojavu krvi v blatu.

Urejena prebava je temelj dobrega počutja

Skrb za zdravo prebavo ni nepomembna podrobnost, temveč pomemben del celostnega zdravja. Uravnotežena prehrana, dovolj gibanja in zmernost pri obrokih so ključni za dobro delovanje prebavil. Brez urejene prebave namreč ni dobrega počutja, telo pa nam to hitro sporoči z napenjanjem, vetrovi ali zaprtjem.

Z nekaj pozornosti in premišljenimi navadami lahko večino prebavnih motenj uspešno preprečimo ali vsaj omilimo.