To so prehranski nasveti, ki lahko naredijo več škode kot koristi

Za kakovostno prehransko svetovanje posamezniku je potrebno veliko več kot le nekaj prebranih člankov ali osebna izkušnja z dieto. Potrebno je razumevanje delovanja telesa, presnove, prebave in bolezni. Šele nato lahko govorimo o resni prehranski obravnavi.

Prav zato je prehransko svetovanje zahtevno področje, ki ga danes močno podcenjujejo številni samooklicani strokovnjaki. Mnogi se z manipulacijami prehrane lotevajo posameznikovega zdravja brez zadostnega znanja, posledice pa so lahko resne.

Pogost primer je napačno razumevanje raziskav na mikroorganizmih ali živalih. Ugotovitev iz laboratorija ni mogoče preprosto prenesti na človeka. To se je zgodilo tudi pri popularizaciji avtofagije po Nobelovi nagradi leta 2016, ko so številni laiki začeli promovirati različne »očiščevalne« diete.

Ker avtofagija pomeni, da organizem razgrajuje lastne dele, bi lahko pri nekaterih prehranskih trendih rekli, da gre predvsem za avtofagijo pameti.

Ni slabih živil, obstajajo pa slabe prehranske navade

Velik del prehranske znanosti se ukvarja z živili. Za posameznika je pomembno, da razume osnovne lastnosti hrane, vendar prehrana nikoli ni samo izbira posameznega živila.

Težava nastane, ko določeno živilo začnemo razglašati za čudežno ali nevarno. Dovolj je nekaj minut na spletu, pa bomo našli seznam »superživil«, »strupene hrane« in obveznih dodatkov za zdravje. V resnici pa je prehrana veliko bolj zapletena. Ni slabih živil, so predvsem slabe prehranske navade.

Tudi vprašanje, kako klobasa vpliva na zdravje Slovencev, nima enostavnega odgovora. Vse je odvisno od človeka, ki jo je. Je mlad ali star? Je zdrav? Je telesno aktiven? Kakšna je kakovost klobase? Jo zaužije po fizičnem naporu ali med sedenjem na kavču? Dokler tega ne vemo, ni mogoče pošteno odgovoriti, ali je določeno živilo koristno ali škodljivo.

Zakaj splošni prehranski nasveti pogosto ne delujejo

Pomembna lekcija prehranske stroke je spoznanje, da univerzalna prehranska priporočila za vse ljudi preprosto ne obstajajo. To potrjuje tudi razvoj sodobne prehranske znanosti, ki danes področje deli na:

• prehrano in javno zdravje,
• preventivno prehrano,
• klinično prehrano.

Preventivna prehrana raziskuje povezave med načinom prehranjevanja in zdravjem populacije. Na podlagi teh raziskav javno zdravstvo oblikuje priporočila za širšo družbo. Toda težava nastane, ko se splošna priporočila uporabljajo za posameznika. Kar koristi enemu človeku, lahko drugemu škodi.

Podobno je z vitamini. Če bi na krožnik naložili vsa živila, bogata z vitamini, bi hitro zmanjkalo prostora za druga pomembna hranila. Ravnovesje je pomembnejše od ekstremov.

Klinična prehrana: ko prehrana postane medicina

Klinična prehrana je medicinska veda, ki raziskuje odnos med prehrano posameznika in njegovim zdravjem.

Ne zanima je le, kaj človek poje, temveč:

• kdo je,
• kakšno je njegovo zdravstveno stanje,
• koliko se giblje,
• kako živi,
• kakšne bolezni ima,
• kako njegovo telo presnavlja hrano.

Prav zato klinična prehrana zahteva medicinsko znanje in sodelovanje različnih strokovnjakov.

Danes zelo dobro vemo, da je podhranjenost pogosto celo večji zdravstveni problem kot debelost. Številni ljudje z višjo telesno težo so lahko hkrati podhranjeni, saj jim primanjkuje ključnih hranil. Prehranske zapovedi, ki jih pogosto promovira javnost ali splet, so lahko škodljive za telesno aktivne ljudi, za starostnike, za bolnike, pa tudi za povsem zdrave posameznike.

Obsedenost z zdravo prehrano postaja psihološki problem

V zadnjih letih se je močno razvilo področje prehranske psihologije, ki raziskuje naš odnos do hrane. Prav ta veja pomaga razumeti, zakaj številni ljudje posegajo po hrani zaradi stresa, žalosti, osamljenosti, dolgčasa, čustvenih stisk.

Pojav poznamo pod izrazom hedonistična hiperfagija, prenajedanje zaradi ugodja in čustvene tolažbe.

Industrija je ta psihološki mehanizem zelo dobro prepoznala. Zato nas vsak dan bombardira:

• z novo superhrano,
• čudežnimi dodatki,
• strašenjem pred »strupeno« hrano,
• razstrupljanji,
• instant dietami.

Vse to ustvarja občutek krivde in nezadovoljstva.

Ameriške raziskave kažejo, da devet od desetih žensk ni zadovoljnih s svojim telesom, osem od desetih pa jih je na neki obliki diete. Še bolj skrb vzbujajoče je, da se kar 40 odstotkov devetletnih deklic loteva različnih dietnih praks.

Najprej poslušajte svoje telo, ne prehranskih gurujev

Zato je morda skrajni čas, da se pri prehrani nekoliko ustavimo. Namesto da slepo sledimo modnim dietam in prehranskim zapovedim, se vprašajmo:

• Zakaj jemo?
• Ali hrano uporabljamo za tolažbo?
• Ali res poslušamo svoje telo?
• Ali potrebujemo hrano ali zgolj občutek varnosti, bližine in umiritve?

Ne iščite rešitev v zastarelih prehranskih pristopih. Tudi paleodieta in podobni trendi potrebujejo posodobitev glede na sodobno znanje. Ko želimo s prehrano vplivati na zdravje, moramo najprej razumeti, da zdravje ni odvisno samo od hrane. Nanj vplivajo tudi odnosi, stres, spanje, gibanje, duševno stanje, občutki, način življenja. Zato bolezni ne moremo rešiti zgolj z jedilnikom.

Najprej moramo razumeti sebe. Šele nato nam lahko strokovnjak pomaga urediti tudi prehrano. In predvsem, svoje vrednosti ne merite po tem, kaj imate na krožniku in koliko pojeste.