To so skrite pasti v hrani! Kako nas goljufi napadajo skozi olivno olje, med, ribe ...

Prevare in zavajanje potrošnikov pri hrani niso nov pojav, spremljajo trgovino že stoletja. Že Rimljani so v svojo zakonodajo vključili prepovedi potvarjanja vina in prodaje nevarnih živil, kar je spodbudilo razvoj živilske kemije in analiznih postopkov za ugotavljanje kakovosti in varnosti hrane.

Danes goljufije s hrano predstavljajo resno težavo, saj gre za namerna dejanja z namenom pridobivanja finančne koristi, ki lahko vplivajo na kakovost in varnost živil.

Goljufije s hrano zajemajo nedovoljeno zamenjavo ali dodajanje sestavin, zavajajoče označevanje in neresnične trditve o sestavi, poreklu ali učinkih živila. Glavni cilj teh dejanj je finančna korist, potrošnik pa mora svoje zaupanje polagati v proizvajalce, pristojne organe in zakonodajo, ki nadzoruje kakovost in varnost živil.

Potrošniki od hrane pričakujejo, da bo varna, kakovostna, sveža, hranljiva, privlačnega izgleda in pravilno označena. Najbolj jih skrbijo onesnaževala, kemikalije in zavajanje glede kakovosti ali sestave živil. Psihološki vidik tveganj kaže, da so ljudje bolj pozorni na skrita in nepričakovana tveganja, kot so tista, ki jih prinaša njihov življenjski slog, saj slednja ocenijo kot sprejemljiva.

Pri goljufijah moramo razlikovati med kakovostjo in varnostjo hrane. Kakovost se nanaša na lastnosti živila, kot so videz, vonj, okus, tekstura in poreklo. Varna hrana pa ne vsebuje toksinov, pesticidov, kemikalij ali patogenih mikroorganizmov, ki lahko povzročijo bolezni. Razlika je bistvena, saj goljufija na področju kakovosti običajno ne ogroža zdravja, goljufija, ki prizadene varnost, pa lahko povzroči resne posledice, celo smrt.

Goljufanje brez meja

Najpogostejše goljufije pri živilih se pojavljajo na področju dražjih izdelkov ali živil s posebnimi lastnostmi:

Ekstra deviško oljčno olje je pogosto redčeno s cenejšimi olji, ribe in ribji izdelki pa se zamenjajo ali napačno označijo glede porekla.

Podobno se goljufije pojavljajo pri organski hrani, kjer označevanje ni skladno s pravili, medu, kamor dodajajo sladkor ali glukozno-fruktozno mešanico, kavi in čaju, kamor vmešajo cikorijo ali liste drugih rastlin, začimbah, ki vsebujejo manj kakovostne dodatke, vinu, kjer dodajajo sintetični glicerol, sadnih sokovih, ki so pomešani s cenejšimi sortami in pri hitro pripravljeni hrani, kjer dražji mesni izdelki zamenjajo s cenejšimi.

Zakaj je oljčno olje res najboljša izbira? Strokovna razlaga, ki vas bo prepričala

Goljufije lahko prizadenejo tako kakovost kot varnost živil. Pri kakovosti gre za zavajajoče označevanje in neresnične trditve, na primer obljube o izgubi telesne teže ali zdravstvenih učinkih, ki niso dokazani. Pri varnosti pa so primeri resnejši, kot je bil odmeven primer dodajanja melamina v mleko, kar je povzročilo hudo zastrupitev otrok in smrt nekaterih izmed njih. Prav tako so nevarni mikrobi, kot Bacillus cereus v rižu ali škrobnih živilih, katerih toksini so odporni na toploto, če se živila počasi ohlajajo.

Evropska komisija se na goljufije odziva z oblikovanjem delovne skupine, ki koordinira inšpekcijski nadzor in vzorčenje v vseh državah članicah. V Sloveniji so ukrepi usmerjeni v poostren nadzor sledljivosti, ustreznosti označevanja, nadzor oglaševanja in spremljanje prehranskih dopolnil.

Kako med 65. in 85. letom ohraniti najboljše zdravje: ključne navade za dolgoživost

Potrošniki se lahko zaščitijo z natančnim preverjanjem sestave živil, ne zaupajo nepreverjenim zdravstvenim trditvam in sumljive primere prijavijo pristojnim organom, kot sta Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (gp.uvhvvr@gov.si) ali Zdravstveni inšpektorat RS (gp.zirs@gov.si). Ozaveščenost in prijave pomagajo zmanjševati tveganja in spodbujajo pošteno prakso v živilski industriji, kar je ključno za varnost in zdravje vseh potrošnikov.