To so trije ključni minerali in vitamini, ki jih telesu pogosto primanjkuje

Med manj prepoznanimi, a pomembnimi hranili so selen, jod in riboflavin (vitamin B2). Strokovnjaki opozarjajo, da neuravnotežena prehrana in zmanjševanje vnosa živil živalskega izvora povečujeta tveganje za prehranske primanjkljaje.

Analiza temelji na podatkih vladne raziskave National Diet and Nutrition Survey, objavljeni letos v strokovni reviji Food and Nutrition Sciences.

Poleg selena, joda in riboflavina ostajajo problematični tudi bolj znani primanjkljaji, kot so Vitamin D, Folat (vitamin B9), železo, kalcij in kalij.

Strokovnjaki ocenjujejo, da rezultati kažejo na splošno neuravnoteženo prehrano prebivalstva, pri čemer se je število zaznanih primanjkljajev povečalo v primerjavi s prejšnjo objavo raziskave leta 2016.

Selen: podpora imunskemu sistemu

Selen je esencialni mineral, ki ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema. Njegovo pomanjkanje je povezano z večjo dovzetnostjo za okužbe, utrujenostjo, mišično oslabelostjo ter slabšo kakovostjo semenčic pri moških.

Skoraj polovica odraslih v raziskavi ni dosegala priporočenega dnevnega vnosa selena. Viri selena v prehrani: meso, ribe, jajca, brazilski oreščki, leča, polnozrnata žita. Na nizke vrednosti lahko vpliva tudi sestava tal, saj je vsebnost selena v pridelkih odvisna od njegove prisotnosti v zemlji.

Jod: ključ do delovanja ščitnice in razvoja možganov

Jod je nujen za tvorbo hormona tiroksina, ki ga proizvaja ščitnica. Približno 13 odstotkov odraslih ne zaužije zadostnih količin joda, meritve pa kažejo upad ravni joda v zadnjem desetletju.

Pomanjkanje joda pri odraslih lahko povzroči utrujenost in motnje v delovanju ščitnice. Posebej nevarno pa je v nosečnosti, saj je jod ključen za razvoj možganov ploda. Glavni prehranski viri joda: morski sadeži, ribe, mleko in mlečni izdelki. Pri rastlinskih napitkih je treba preveriti, ali so obogateni z jodom, saj vse alternative ne vsebujejo zadostnih količin.

Riboflavin (vitamin B2): energija za telo

Riboflavin ima pomembno vlogo pri presnovi energije. Pomanjkanje lahko povzroči utrujenost, razpoke v kotičkih ust, težave s kožo in zmanjšano telesno zmogljivost. Raziskava je pokazala, da približno 15 odstotkov odraslih ne dosega priporočenega vnosa, pri najstniških dekletih pa delež naraste na tretjino. Viri riboflavina: meso, jajca, mlečni izdelki, zelena listnata zelenjava (na primer špinača).

Zakaj prihaja do prehranskih primanjkljajev?

Strokovnjaki opozarjajo, da je porast primanjkljajev povezan z zmanjševanjem uživanja mesa in mlečnih izdelkov ter s širjenjem rastlinsko usmerjene prehrane. Če prehrana ni skrbno načrtovana, lahko pride do pomanjkanja določenih vitaminov in mineralov.

Pri osebah, ki ne uživajo živil živalskega izvora, je priporočljivo razmisliti o prehranskih dopolnilih, zlasti pri hranilih, ki jih je iz rastlinskih virov težje zagotoviti v zadostnih količinah.

Kako zagotoviti zadosten vnos hranil?

Poskrbite za raznoliko in uravnoteženo prehrano, ki vključuje vse glavne skupine živil. Redno uživajte polnozrnata žita, stročnice, oreščke, zelenjavo in sadje. Po potrebi se posvetujte z zdravstvenim strokovnjakom glede prehranskih dopolnil. Posebno pozornost namenite vitaminu D, ki ga pogosto primanjkuje tudi ob uravnoteženi prehrani.

Pomanjkanje selena, joda in riboflavina je manj znano, a vse pogostejše. Dolgotrajni primanjkljaji lahko vplivajo na imunski sistem, raven energije, delovanje ščitnice in celo razvoj naslednjih generacij.

Uravnotežena prehrana ostaja temelj dobrega zdravja. Kadar ta ni dovolj raznolika, je smiselno pravočasno preveriti morebitne prehranske vrzeli in ukrepati.