To sta najslabši živili za zajtrk, če imate povišan holesterol

Visok holesterol je ena najpogostejših tihih zdravstvenih težav sodobnega časa. Ker dolgo časa ne povzroča očitnih simptomov, številni Slovenci zanj izvedo šele ob preventivnem pregledu ali po resnejših zdravstvenih zapletih. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko že majhne spremembe pri zajtrku pomembno vplivajo na zdravje srca in ožilja.

Povišan holesterol pomeni, da je v krvi preveč maščobne snovi, imenovane holesterol. Če stanje traja dlje časa, se lahko začnejo v žilnih stenah kopičiti maščobne obloge, zaradi česar se arterije ožijo in otrdijo.

To močno poveča tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, srčni infarkt ter možgansko kap. Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na raven holesterola, je prav prehrana.

Dve živili za zajtrk, ki ju je priporočljivo omejiti

Prehranski strokovnjaki opozarjajo, da sta med največjimi »krivci« za povišan holesterol predvsem dve zelo priljubljeni živili: klobase in slanina.

Obe sodita med predelane mesnine, ki vsebujejo veliko nasičenih maščob. Redno uživanje takšnih izdelkov lahko pomembno prispeva k zvišanju ravni tako imenovanega »slabega« LDL-holesterola. Že ena sama porcija lahko predstavlja četrtino ali celo več priporočenega dnevnega vnosa nasičenih maščob.

Zakaj je LDL-holesterol tako nevaren?

LDL-holesterol se pogosto imenuje »slabi holesterol«, saj se lahko nalaga na stene krvnih žil. Posledično nastaja ateroskleroza, proces, pri katerem se v žilah kopičijo maščobne obloge.

To lahko vodi do:

• zmanjšanega pretoka krvi,
• povišanega krvnega tlaka,
• srčnega infarkta,
• možganske kapi,
• drugih resnih srčno-žilnih zapletov.

Koliko predelanega mesa je še sprejemljivo?

Strokovne smernice priporočajo, da odrasla oseba zaužije največ 70 gramov rdečega in predelanega mesa na dan.

To približno ustreza:

• eni do dvema manjšima klobasama,
• petim žlicam mletega mesa,
• dvema rezinama slanine.

Številni Slovenci te količine pogosto presežejo že pri zajtrku.

Tudi ta živila lahko zvišujejo holesterol

Poleg klobas in slanine je priporočljivo omejiti še:

• maslo,
• mast,
• prečiščeno maslo,
• kokosovo olje,
• palmovo olje,
• polnomastne mlečne izdelke,
• industrijsko pecivo,
• čokolado.

Gre za živila z visoko vsebnostjo nasičenih maščob, ki dokazano prispevajo k zviševanju LDL-holesterola.

Pozor: tudi puranje in piščančje različice niso brez tveganja

Nekateri posegajo po puranji ali piščančji slanini ter klobasah v prepričanju, da gre za povsem zdravo izbiro. Strokovnjaki opozarjajo, da so takšni izdelki sicer nekoliko manj mastni od različic iz rdečega mesa, vendar še vedno vsebujejo precej holesterola in nasičenih maščob, zato jih ne smemo obravnavati kot neomejeno zdravo alternativo.

Kako lahko znižate holesterol?

Priporočila zdravstvenih strokovnjakov vključujejo več preprostih ukrepov:

• zmanjšajte vnos mastnih in predelanih živil,
• povečajte telesno aktivnost,
• opustite kajenje,
• omejite uživanje alkohola,
• uživajte več zelenjave, sadja, stročnic in polnozrnatih izdelkov,
• izbirajte kakovostne vire nenasičenih maščob, kot so oljčno olje, oreščki in ribe.

Ker visok holesterol običajno ne boli, so preventivni pregledi ključni

Visok holesterol praviloma ne povzroča simptomov, zato ga pogosto odkrijejo šele laboratorijske preiskave krvi. V Sloveniji strokovnjaki priporočajo redne preventivne preglede, zlasti po 40. letu starosti oziroma prej, če so v družini prisotne bolezni srca in ožilja.

Če vas skrbi raven holesterola ali imate dejavnike tveganja, se posvetujte s svojim izbranim osebnim zdravnikom.

Ključna ugotovitev: že zamenjava klobas in slanine za bolj zdrav zajtrk, na primer ovsene kosmiče, polnozrnat kruh, jogurt z manj maščobami, skuto, jajca in sveže sadje, lahko dolgoročno pomembno prispeva k boljšemu zdravju srca in ožilja.