
Galerija

Kimči, tradicionalna fermentirana zelenjavna jed, bi zaradi koristnih bakterij pomagal zmanjšati količino nanoplastike v prebavilih. Strokovnjaki pa opozarjajo, da so za dokončne odgovore potrebne raziskave na ljudeh.
V zadnjih letih se vse več govori o mikroplastiki in nanoplastiki, ki ju v telo vnašamo s hrano, pitno vodo in celo z zrakom. Drobni plastični delci so bili odkriti v krvi, pljučih, posteljici in drugih tkivih, zato raziskovalci intenzivno iščejo načine, kako zmanjšati njihovo kopičenje v organizmu.
Nova raziskava prinaša spodbudne ugotovitve. Pokazala je, da bi lahko nekatere koristne bakterije iz kimčija pomagale vezati nanoplastične delce v prebavilih in jih iz telesa odstraniti po naravni poti.
Kimči je tradicionalna fermentirana jed iz kitajskega zelja, redkve in druge zelenjave, pripravljena z dodatkom čilija, česna, ingverja in začimb. Zaradi fermentacije vsebuje številne mlečnokislinske bakterije, ki ugodno vplivajo na črevesno mikrobioto. Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Bioresource Technology, je preverjala, ali lahko nekatere od teh bakterij nase vežejo nanoplastične delce, še preden jih telo absorbira. Najbolj obetavne rezultate je pokazala bakterija Leuconostoc mesenteroides CBA3656. V laboratorijskih poskusih je uspela vezati kar 87 odstotkov polistirenskih nanoplastičnih delcev. Tudi v pogojih, ki posnemajo človeško črevesje, je ohranila sposobnost vezave več kot polovice nanoplastike, medtem ko je druga preizkušena bakterija ta učinek skoraj povsem izgubila.
Raziskovalci so nato učinek preverili še na miših brez razvite črevesne mikrobiote. Živali, ki so prejemale omenjeno bakterijo, so z blatom izločile več kot dvakrat več nanoplastike kot kontrolna skupina. Rezultati kažejo, da bi se bakterija lahko vezala na plastične delce v prebavilih in tako zmanjšala njihovo absorpcijo v telo.
Čeprav so ugotovitve spodbudne, strokovnjaki opozarjajo, da jih ni mogoče razumeti kot dokaz, da uživanje kimčija očisti telo plastike. Raziskava namreč ni bila izvedena na ljudeh, temveč v laboratorijskih razmerah in na živalskem modelu. Poleg tega se sestava kimčija razlikuje glede na način priprave in fermentacije, zato vse različice ne vsebujejo enakih vrst in količin koristnih bakterij.
Za potrditev učinkov bodo potrebne klinične raziskave, ki bodo pokazale, ali lahko enaka bakterija deluje tudi v zapletenem človeškem prebavnem sistemu. Prav tako bo treba ugotoviti, ali takšen pristop dejansko zmanjšuje kopičenje nanoplastike v organih in ali lahko dolgoročno prispeva k varovanju zdravja.
Ne glede na to ostaja kimči cenjeno fermentirano živilo, bogato s probiotiki, ki lahko pozitivno vplivajo na ravnovesje črevesne mikrobiote. Nova raziskava pa odpira zanimivo možnost, da bi določeni bakterijski sevi v prihodnosti postali del novih pristopov za zmanjševanje obremenjenosti telesa z nanoplastiko. Do dokončnih zaključkov bo treba počakati na rezultate raziskav na ljudeh.