
Galerija

Veseli december se bliža vrhuncu. Alkohola je povsod veliko več kot v drugih mesecih. Alkoholna odvisnost se pogosto skriva v navadah, vzorcih in notranjih vprašanjih, ki si jih posameznik zastavlja.
Mnogi verjamejo, da je težava z alkoholom izključno stvar pretiravanja. A strokovni pogled razkriva, da razlika med občasnim pivcem in osebo z razvito odvisnostjo ni toliko v količini, temveč v načinu pitja in odnosu do alkohola.
Dolgotrajno čezmerno pitje alkohola dokazano povečuje tveganje za resne zdravstvene zaplete, med drugim bolezni srca in ožilja, možgansko kap, bolezni jeter, vnetje trebušne slinavke ter več vrst raka.
Ena ključnih razlik je odnos do priložnosti za pitje. Občasni pivci imajo povsem jasne razloge, zakaj v določenem trenutku ne pijejo alkohola, zgodnje vstajanje, delo, skrb za otroke, športna dejavnost ali preprosto želja po dobrem počutju.
Pri ljudeh z odvisnostjo pa je vzorec drugačen: vedno obstaja razlog za pitje. Slab dan, stres, prepir, praznovanje ali dobra novica, vsaka situacija postane izgovor za alkohol. Alkohol tako postane stalni odziv na čustva in dogodke, ne glede na to, ali so negativni ali pozitivni.
Druga pomembna razlika je nadzor nad količino alkohola.
Občasni pivci običajno brez težav spijejo en ali dva kozarca in se nato ustavijo. Prepoznajo mejo, pri kateri je dovolj.
Pri odvisnosti ta notranji »zavorni sistem« ne deluje. Ko je alkohol enkrat prisoten, se pitje nadaljuje, ne glede na posledice. Odločitev o tem, kdaj je dovolj, ne pride več iz zavestne presoje, temveč jo narekuje alkohol sam.
Presenetljivo jasen opozorilni znak je tudi stalno spraševanje, ali imamo težavo z alkoholom.
Ljudje z zdravim odnosom do pitja si teh vprašanj praviloma sploh ne postavljajo. Ne razmišljajo, ali pijejo preveč, ali bi morali prenehati, in ali jim alkohol škodi.

Pri nezdravem odnosu pa se notranji dialog ponavlja:
Ali je to zame dobro? Pretiravam? Bi moral nehati? Imam težavo z alkoholom?
Takšna vprašanja so pogosto znak, da alkohol v življenju zavzema več prostora, kot bi bilo zdravo.
Kratkoročna tveganja: poškodbe in nesreče, nasilno vedenje ali izpostavljenost nasilju, tvegani spolni odnosi, zastrupitev z alkoholom, ki lahko vodi v bruhanje, krče ali izgubo zavesti.
Dolgoročna tveganja: bolezni srca, možganska kap, bolezni jeter in rak jeter, rak črevesja, ustne votline in dojk, vnetje trebušne slinavke, poškodbe možganov, ki vplivajo na spomin in razmišljanje.
Če se prepoznate, v katerem od teh znakov ali vas skrbi odnos do alkohola, vaš ali od koga bližnjega, je pomembno, da ne ostanete sami s tem. Pogovor z osebnim zdravnikom je pogosto prvi in varen korak do informacij, podpore in ustrezne pomoči.
Pravočasno prepoznavanje težave lahko pomeni razliko med dolgotrajnimi posledicami in možnostjo za bolj zdravo, uravnoteženo življenje.