
Galerija

Povišan holesterol ne obremenjuje le srca in ožilja, temveč lahko močno poslabša tudi pretok krvi po telesu. Ko se maščobne obloge kopičijo v arterijah, se žile postopoma ožijo, kar lahko vodi v nevarne zaplete.
Visok holesterol je namreč eden ključnih dejavnikov tveganja za srčni infarkt in možgansko kap, zato je zgodnje prepoznavanje opozorilnih znakov izjemno pomembno.
Tako imenovani LDL oziroma »slabi« holesterol se nalaga na stene arterij in povečuje tveganje za nastanek nevarnih zamašitev žil. K povišanim vrednostim pogosto prispevajo nezdrava prehrana, uživanje alkohola in premalo telesne aktivnosti.
Težave z visokim holesterolom je mogoče odkriti na več načinov, vendar se lahko prvi opozorilni znaki pojavijo na presenetljivih mestih, tudi na stopalih. Takšne spremembe lahko kažejo na periferno arterijsko bolezen, stanje, pri katerem se zaradi maščobnih oblog zmanjša pretok krvi v okončinah.
Ko se pretok krvi poslabša, tkiva ne dobijo dovolj kisika in hranil. Ker so stopala najbolj oddaljena od srca, se težave pogosto najprej pokažejo prav tam.
Med najpomembnejše simptome, ki lahko opozarjajo na povišan holesterol, spadajo:
Če se ti znaki pojavijo in vztrajajo, je nujen čimprejšnji pregled pri zdravniku.
Poleg omenjenih znakov se lahko pojavijo tudi drugi simptomi, ki kažejo na slabo prekrvavitev nog:
Takšni simptomi lahko kažejo na napredovalo motnjo prekrvavitve, ki zahteva zdravniško obravnavo.
Velika težava pri visokem holesterolu je, da večina ljudi dolgo časa nima izrazitih simptomov. Zato je krvni test najzanesljivejši način za odkrivanje povišanih vrednosti.
Preiskava se lahko opravi na dva načina:
Če test pokaže povišan holesterol, zdravnik običajno svetuje spremembe življenjskega sloga ali predpiše zdravila.
Najpomembnejši korak pri zniževanju holesterola je pogosto sprememba prehrane. Priporočljivo je zmanjšati vnos nasičenih maščob in jih nadomestiti z nenasičenimi.
Nasičene maščobe najdemo predvsem v mastnem mesu, sirih, maslu in svinjski masti. Nenasičene maščobe pa so prisotne v zelenjavi, oreščkih, semenih, rastlinskih oljih.
Pomembno vlogo ima tudi redna telesna aktivnost. Ta ne pomaga le pri uravnavanju holesterola, temveč krepi tudi srce in ožilje.
Strokovna priporočila za odrasle navajajo, da bi morali vsak teden opraviti vsaj: 150 minut zmerno intenzivne telesne aktivnosti ali 75 minut intenzivne vadbe.
Zmerna aktivnost pomeni, da se srčni utrip pospeši in dihanje postane hitrejše, vendar še vedno lahko govorite brez večjih težav. Enostaven način za doseganje priporočene količine gibanja je na primer 30 minut aktivnosti na dan vsaj pet dni v tednu.
Dolgotrajno povišan holesterol lahko povzroči resne zaplete, med drugim tudi kritično pomanjkanje prekrvitve okončin. To stanje lahko v skrajnih primerih ogrozi celo ud.
Zato strokovnjaki poudarjajo: redni pregledi, zdrava prehrana in dovolj gibanja so najpomembnejši koraki za zaščito srca, ožilja in celotnega telesa.