Tudi golf v vročini je lahko nevaren. Tako se izognemo najhujšemu

Tudi športniki, ki se pri vadbi ne ženejo do skrajnih meja, morajo v poletni vročini prilagoditi trening. To velja tudi za golfiste, ki lahko na igrišču preživijo več ur.

Poletje s seboj prinaša dolge in sončne dni, zato si marsikdo želi vadbo preseliti na prosto. Gibanje na svežem zraku ima številne prednosti, vendar lahko visoke temperature in močno sonce šport hitro spremenijo v precej zahtevnejšo preizkušnjo.

To še posebej velja za dejavnosti, pri katerih smo več ur izpostavljeni soncu. Mednje spada tudi golf. Čeprav golf običajno ne velja za šport z zelo visoko intenzivnostjo, lahko večurno zadrževanje na razgretem igrišču pomeni precejšnjo obremenitev za telo.

V vročini zato niso pomembni le dober udarec, prava izbira palice in zbranost. Enako pomembni so hidracija, primerna oblačila, zaščita pred soncem in pravočasno prepoznavanje znakov, da telo vročine ne prenaša več dobro.

Strokovna priporočila za vadbo v vročem vremenu je mogoče strniti v pet preprostih pravil.

Vadimo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer

Če lahko izbiramo, je najbolje, da se vadbi v največji vročini izognemo. Zgodnje jutranje ure so praviloma precej hladnejše od opoldneva in popoldneva, poleg tega je takrat tudi manj neposrednega sončnega sevanja. Pri golfu to pomeni, da je lahko zgodnji jutranji termin precej prijetnejši za igro kot pozno dopoldne ali popoldne. Če nismo jutranji tip človeka, je druga možnost termin pozneje zvečer, ko sonce zaide in temperatura začne padati. Najbolj vročemu delu dneva se je smiselno izogniti, še posebej ob zelo visokih temperaturah in povečani vlažnosti zraka.

Hidracija je ključna

Ena največjih nevarnosti pri vadbi v vročini je dehidracija. Telo se med telesno dejavnostjo segreva, zato se začne hladiti s potenjem. V vročem okolju je obremenitev še večja, izguba tekočine pa hitrejša. Zato ni dobro čakati, da postanemo žejni. Približno pol ure pred vadbo lahko popijemo okoli 250 do 300 mililitrov tekočine. Med vadbo tekočino uživajmo redno, v manjših požirkih. Po koncu vadbe je treba nadomestiti tekočino, ki smo jo izgubili s potenjem. Pri večurni aktivnosti, kakršna je lahko tudi igra golfa, ni pomembna samo voda. Z znojenjem izgubljamo tudi elektrolite, predvsem natrij, pa tudi kalij, magnezij in kalcij. Ti sodelujejo pri vzdrževanju ravnovesja tekočin, delovanju mišic in živčevja ter drugih pomembnih procesih v telesu. Pri daljši aktivnosti v vročini je zato treba poskrbeti tudi za ustrezen vnos elektrolitov.

Skrajšajmo vadbo ali jo razdelimo

Če se vročini ne moremo izogniti, je smiselno zmanjšati čas izpostavljenosti visokim temperaturam. Dalj časa ko smo na vročem in sončnem okolju, večja je možnost, da se telo pregreje in da izgubimo preveč tekočine. Pri treningu lahko zato zmanjšamo njegovo trajanje ali ga razdelimo na več krajših enot. Če naša vadba običajno traja eno uro trikrat na teden, lahko del obremenitve prerazporedimo v krajše vadbene enote. Tako lahko ohranimo količino gibanja, hkrati pa skrajšamo posamezno izpostavljenost vročini.

Pri golfu je prilagoditev nekoliko drugačna, saj je igra vezana na igrišče in čas. Kljub temu lahko izberemo krajšo igro, zmanjšamo intenzivnost spremljevalnih aktivnosti, naredimo več počitkov in se med njimi umaknemo v senco.

Vročina ni čas za modno revijo

Pri športu v vročem vremenu naj ima uporabnost prednost pred modo. Primerna so lahka, zračna in svetlejša oblačila, ki omogočajo odvajanje znoja in čim boljše hlajenje telesa. Oblačila naj bodo tudi udobna in dovolj ohlapna, da ne povzročajo dodatnega nelagodja. Golfisti naj ne pozabijo na pokrivalo, sončna očala in zaščito pred soncem. Pomembna je tudi uporaba kreme za zaščito pred soncem, ki jo nanesemo pred odhodom na igrišče in po potrebi ponovno uporabimo. Pri večurnem bivanju na prostem je pomembno, da čim več časa preživimo v senci, kadar ne izvajamo aktivnosti.

Poslušajmo svoje telo

Najpomembnejše pravilo je preprosto: če se ne počutimo dobro, moramo prekiniti vadbo. Telo se na vročino ne prilagodi čez noč. Tudi dobro trenirani športniki lahko v ekstremnih razmerah občutijo posledice visokih temperatur. Omotica, vrtoglavica, nenavadna šibkost, slabost, glavobol, zmedenost ali občutek, da nam je izrazito prevroče, so znaki, ki jih ne smemo ignorirati. Takrat je treba aktivnost prekiniti, se umakniti v hladnejši oziroma senčen prostor in začeti ohlajati telo. Pri hujših oziroma hitro slabšajočih se težavah je potrebna tudi zdravniška pomoč.

Poleti je pametneje začeti počasi

Ko nastopi vroče obdobje, ni treba takoj nadaljevati vadbe z enako intenzivnostjo kot v hladnejšem delu leta. Začnimo s krajšimi vadbenimi enotami, med njimi si privoščimo daljše počitke in zmanjšajmo intenzivnost. Šele ko se telo postopoma prilagodi na višje temperature, lahko obremenitev povečujemo. Pri golfu to pomeni predvsem pametno načrtovanje časa igre, dovolj tekočine, zaščito pred soncem in redne odmore. Pri drugih športih so prilagoditve lahko še izrazitejše.

Vročina namreč ni zgolj neprijetnost, ki jo moramo potrpeti. Predstavlja dodatno obremenitev za telo, zato moramo trening prilagoditi razmeram.

Naj bo cilj poletne vadbe predvsem ta, da ostanemo zdravi in da v športu uživamo. Ko se temperature znižajo, bo za zahtevnejše treninge in boljše rezultate še dovolj časa.