Ultra predelana hrana je bolj podobna cigaretam kot zdravi prehrani, opozarja nova študija

Gazirane pijače, čips in piškoti vsebujejo emulgatorje, umetna barvila in arome ter so narejeni tako, da spodbujajo zasvojenost podobno kot tobačni izdelki.

Ultra predelana hrana (UPF) je po svojih značilnostih bližje cigaretam kot tradicionalnim zdravim živilom in bi zato morala biti bistveno strožje regulirana, ugotavlja nova študija raziskovalcev s Harvarda, Univerze v Michiganu in Univerze Duke.

Raziskovalci opozarjajo na presenetljive podobnosti med ultra predelanimi živili in tobakom, tako v zasnovi izdelkov, trženjskih strategijah kot tudi v potencialu za razvoj zasvojenosti. O študiji poroča britanski časnik The Guardian.

Oblikovana za pretirano uživanje

Med ultra predelana živila sodijo gazirane pijače, čips, piškoti in številni industrijsko pripravljeni prigrizki. Pogosto vsebujejo emulgatorje, umetna barvila, arome in druge aditive, prehranska industrija pa jih načrtno oblikuje tako, da spodbujajo pretirano in ponavljajoče se uživanje.

Avtorji študije opozarjajo, da so trditve, kot so »brez sladkorja« ali »z nizko vsebnostjo maščob«, pogosto oblika tako imenovanega zdravstvenega olepševanja (health washing). To primerjajo s propagando tobačne industrije iz 50. let prejšnjega stoletja, ko so cigarete s filtri predstavljali kot manj škodljive.

Številna ultra predelana živila imajo več skupnih lastnosti s cigaretami kot z minimalno predelanim sadjem ali zelenjavo, zato zahtevajo regulacijo, sorazmerno tveganjem za javno zdravje, ki jih predstavljajo, so raziskovalci zapisali v študiji, objavljeni v znanstveni reviji Milbank Quarterly.

Vemo, da škoduje, a ne moremo nehati

Profesorica in klinična psihologinja, specializirana za zasvojenosti, Ashley Gearhardt, je izpostavila izkušnje svojih pacientov.

»Ljudje poročajo, da so zasvojeni s temi izdelki, po njih hrepenijo, vedo, da jim škodujejo, vendar ne morejo prenehati, zelo podobno kot pri cigaretah,« je pojasnila.

Avtorji študije predlagajo, da bi regulacija ultra predelane hrane lahko vključevala omejitve oglaševanja, pravne postopke ter strukturne ukrepe, pri katerih bi bil poudarek na odgovornosti industrije, ne zgolj posameznika. Gre za pristop, ki se je v preteklosti izkazal za učinkovitega pri nadzoru tobačne industrije.

Opozorila pred pretiranimi primerjavami

Kljub temu nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je primerjava ultra predelane hrane s cigaretami mogoče pretirana. Poudarjajo, da takšna živila ne povzročajo farmakološke zasvojenosti na enak način kot nikotin.

Po njihovem mnenju je ključno razlikovati med škodljivimi učinki, ki izhajajo neposredno iz samih izdelkov, ter posledicami, ki nastanejo zato, ker ultra predelana hrana iz prehrane izrine polnovredno, hranilno bogato hrano.

Pritisk na zdravstvene sisteme narašča

Direktor organizacije Amref Health Africa, Gitindži Gitahi, opozarja, da naraščajoča poraba ultra predelane hrane predstavlja vse večje breme za zdravstvene sisteme, zlasti v državah s šibkejšo regulacijo.

Brez javno vodenih intervencij tvegamo kolaps zdravstvenih sistemov zaradi porasta nenalezljivih bolezni.