Ultra predelana živila naj bi bila povezana s četrtino bolezni srca. Nova raziskava sprožila razpravo

Nova raziskava kaže, da bi lahko ultra predelana živila pomembno prispevala k razvoju bolezni srca in ožilja. Raziskovalci ocenjujejo, da so lahko povezana s skoraj četrtino primerov srčno-žilnih bolezni in z njimi povezanih smrti, vendar vsi strokovnjaki s takšnimi zaključki niso povsem prepričani.

Ugotovitve, objavljene v strokovni reviji American Journal of Preventive Medicine in predstavljene na mednarodnem kongresu o debelosti v Mehiki, kažejo, da bi zmanjšanje uživanja ultra predelanih živil lahko pomembno zmanjšalo število srčnih infarktov, možganskih kapi in prezgodnjih smrti.

Kaj so ultra predelana živila?

Ultra predelana živila so industrijsko izdelani prehranski izdelki, ki pogosto vsebujejo številne dodatke, kot so konzervansi, emulgatorji, umetna barvila in arome. Poleg tega imajo pogosto veliko sladkorja, soli in nasičenih maščob, hkrati pa malo prehranskih vlaknin.

Mednje sodijo:

• predelani mesni izdelki,
• čips in drugi slani prigrizki,
• industrijsko izdelan kruh,
• nekateri kosmiči za zajtrk,
• piškoti,
• številni pripravljeni obroki,
• gazirane sladke pijače,
• sladoled.

Pretekle raziskave so že večkrat pokazale povezavo med pogosto uporabo teh živil in slabšim zdravstvenim stanjem, vendar ostaja odprto vprašanje, ali škoduje predvsem sam postopek industrijske predelave ali predvsem slaba hranilna sestava teh izdelkov.

Skoraj četrtina bolezni srca naj bi bila povezana s prehrano

Raziskovalci so s pomočjo modeliranja ocenili vpliv uživanja ultra predelanih živil na bolezni srca in ožilja, med katere sodijo srčni infarkt, možganska kap ter druge bolezni srca in krvnih žil. Po njihovih ocenah bi bilo med 23 in 38 odstotkov vseh srčno-žilnih dogodkov mogoče pripisati visokemu vnosu ultra predelanih živil. Model kaže, da bi že 20- do 50-odstotno zmanjšanje njihovega uživanja lahko preprečilo več deset tisoč novih primerov bolezni srca in ožilja ter več tisoč prezgodnjih smrti.

Potrebni naj bi bili sistemski ukrepi

Avtorji raziskave menijo, da zgolj ozaveščanje posameznikov ne bo dovolj. Predlagajo širše ukrepe javnega zdravja, kot so:

• jasnejše označevanje hranilne vrednosti na embalaži,
• omejevanje oglaševanja nezdravih izdelkov,
• izboljšanje prehranske sestave industrijskih živil,
• davčne spodbude za bolj zdravo prehrano.

Po njihovem mnenju bi lahko takšni ukrepi pomembno prispevali k zmanjšanju bremena bolezni srca in ožilja.

Vsi strokovnjaki niso prepričani

Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da raziskava temelji na statističnem modeliranju in ne na neposrednem spremljanju ljudi skozi daljše časovno obdobje. Po njihovem mnenju ostaja ključno vprašanje, ali tveganje res povečuje sama industrijska predelava hrane ali pa predvsem dejstvo, da so takšna živila praviloma bogata s sladkorjem, nasičenimi maščobami in soljo ter vsebujejo malo vlaknin. Opozarjajo tudi, da so največji vpliv v raziskavi pokazale prav sladke pijače in predelani mesni izdelki, za katere je škodljiv vpliv na srčno-žilno zdravje znan že desetletja.

Srčno-žilne bolezni ostajajo glavni vzrok smrti

Strokovnjaki poudarjajo, da možganska kap in bolezni srca ostajajo med najpogostejšimi vzroki smrti in invalidnosti. Čeprav je potrebnih še več raziskav o vplivu same stopnje predelave hrane, so priporočila glede zdrave prehrane že dolgo jasna. Za manjše tveganje za bolezni srca in ožilja je priporočljivo omejiti uživanje sladkorja, soli, nasičenih maščob in močno predelanih živil ter prehrano graditi na svežih, čim manj predelanih sestavinah, kot so sadje, zelenjava, polnovredna žita, stročnice in kakovostni viri beljakovin. Strokovnjaki obenem opozarjajo, da odgovornost ni le na posamezniku. Dostopnost zdrave hrane, njena cena ter intenzivno oglaševanje manj zdravih izdelkov pomembno vplivajo na prehranske navade prebivalstva, zato so za izboljšanje javnega zdravja potrebni tudi učinkoviti sistemski ukrepi.