Upokojitev pri 74 letih? Znanost in izkušnje kažejo, zakaj bi bila to slaba ideja

V Veliki Britaniji že razmišljajo o upokojitveni starosti pri 74 letih. Na Danskem se bo starost za državno pokojnino do leta 2040 dvignila na 70 let.

Tudi v Sloveniji se vse pogosteje pojavlja vprašanje, ali bomo morali za vzdržnost pokojninske blagajne delati dlje, kot si danes predstavljamo.

Toda znanstveniki in strokovnjaki za staranje opozarjajo: človeško telo ima svoje meje ne glede na statistiko.

Britanski scenarij: delo do 74. leta

Po podatkih britanskega Inštituta za fiskalne študije (IFS) bo morala vlada, če želi ohraniti t»rojno jamstvo pokojnin«, do leta 2068 dvigniti upokojitveno starost kar na 74 let.

Le tako naj bi državni pokojninski sistem ostal pod mejo šestih odstotkov državnega dohodka.

Toda številni znanstveniki temu ostro nasprotujejo.

»Ljudje po šestdesetem postanejo fizično šibkejši, bolj sedeči in pogosto kronično bolni,« je povedal profesor Brian Dolan, strokovnjak za staranje z Univerze v Salfordu.

Po podatkih profesorja Alana Walkerja z Univerze v Sheffieldu je četrtina Britancev, starih 65 let, že nesposobna za redno delo.

Britanska vlada trenutno postopno zvišuje upokojitveno starost s 66 na 68 let do leta 2044.

Toda dvig na 74 let bi po mnenju večine raziskovalcev pomenil, da bi mnogi ljudje umrli, še preden bi sploh dočakali pokojnino.

Danska: pragmatičen, a strog model

Danska je prva evropska država, ki je uradno sprejela načrt, da se bo upokojitvena starost do leta 2040 dvignila na 70 let.

Razlog je preprost: prebivalstvo se stara, število delovno aktivnih pa upada.

Danska ima sicer enega najbolj urejenih sistemov socialne varnosti, a tudi tam narašča neenakost med tistimi, ki lahko delajo dlje, in tistimi, ki tega ne zmorejo.

»Tisti z višjimi dohodki imajo praviloma manj fizično naporna dela, boljše zdravje in daljšo življenjsko dobo,« opozarja danski ekonomist Lars Christensen.

»Delavci v gradbeništvu, logistiki ali negi starejših pa pogosto fizično odpovejo že pred 65. letom.«

Slovenija: realnost starajoče se družbe

Podobno zgodbo piše tudi Slovenija. Po podatkih Statističnega urada RS je več kot 22 odstotkov prebivalcev starejših od 65 let, kar nas uvršča med najstarejše narode v EU.

Pokojninska blagajna je že zdaj pod pritiskom, razmerje med delovno aktivnimi in upokojenci se slabša, zato država vsako leto namenja več sredstev za pokojnine.

V zadnjih razpravah se omenja možnost, da bi se upokojitvena starost v prihodnosti dvignila na 67 let ali več.

Toda slovenski strokovnjaki opozarjajo, da je to tvegana smer, če ne bomo hkrati poskrbeli za zdravo staranje.

Ljudje po 65. letu niso vsi enako sposobni za delo. Nekateri še vedno tečejo maratone, drugi pa komaj vstanejo iz postelje.

Če bi morali delati do 70. ali celo 74. leta, bi mnogi fizični delavci to preprosto plačali z zdravjem.

Živimo dlje, a ne nujno bolj zdravo

Po podatkih NIJZ slovenski moški danes živijo povprečno 78 let, ženske 84 let.

A zdrava življenjska doba, torej obdobje, ko smo še sposobni živeti in delati brez večjih zdravstvenih težav, je precej krajša: moški v povprečju 59 let, ženske 63 let.

To pomeni, da velik del starosti preživimo s kroničnimi boleznimi, kot so artritis, sladkorna bolezen in srčno-žilne motnje.

Življenjska doba se podaljšuje, toda zdrava življenjska doba skoraj stoji. To je glavni problem, ko govorimo o delu v pozni starosti.

Delo v zrelih letih: izbira, ne prisila

Seveda pa nadaljevanje dela v poznih letih ni nujno slabo. Za mnoge starejše je delo vir smisla, samopodobe in socialnih stikov.

Mentalna aktivnost in občutek koristnosti lahko celo zmanjšata tveganje za demenco. Toda to mora biti prostovoljna izbira, ne nuja zaradi prepozne pokojnine.

Delati v pozni starosti je lahko pozitivno, dokler to ne postane pogoj za preživetje.

Ekonomski pritisk: manj mladih, več starejših

Tako kot drugod po Evropi tudi Slovenija čuti pritisk demografskih sprememb. Do leta 2050 bo po ocenah vsak tretji prebivalec starejši od 65 let. Če ne bomo vlagali v zdravje ljudi, bomo dobesedno delali do smrti.

Pokojninska reforma bi morala vključevati tudi spodbude za zdrav življenjski slog in večjo fleksibilnost upokojevanja.

Prihodnost pokojnin je v zdravju, ne v letih

Dvig upokojitvene starosti morda rešuje proračunske številke, ne pa ljudi.

Evropske izkušnje iz Velike Britanije, Danske in tudi Slovenije kažejo, da težava ni v tem, koliko dolgo živimo, temveč, kako zdravi smo v teh letih.

Ne potrebujemo ljudi, ki delajo do 74. leta. Potrebujemo družbo, v kateri lahko ljudje do 65. leta živijo zdravo, aktivno in dostojanstveno.