
Galerija

Vadba z utežmi praviloma omogoča hitrejše pridobivanje mišične mase in moči, medtem ko lahko vaje z lastno telesno težo izboljšajo gibljivost, koordinacijo in splošno telesno pripravljenost. Toda ali je za najboljše rezultate res treba izbrati eno ali drugo?
Biceps proti tricepsu. Sklece proti zgibom. Ena vrsta beljakovinskega napitka proti drugi. Nekatere razprave v svetu fitnesa se očitno nikoli ne končajo. Ena izmed njih traja že vse od trenutka, ko je človek prvič dvignil utež: kaj je boljše - vadba z utežmi ali vadba z lastno telesno težo?
Odgovor ni tako preprost, kot se morda zdi. Obe obliki vadbe imata svoje prednosti, njun učinek pa je odvisen od ciljev, telesne pripravljenosti in načina treninga.
Zanimivo primerjavo so omogočili rezultati dvojčkov, ki sta 12 tednov trenirala po zelo podobnem programu, vendar je eden uporabljal predvsem uteži, drugi pa vaje z lastno telesno težo. Njuni rezultati ponujajo zanimiv vpogled v to, kaj lahko pričakujemo od obeh pristopov.
Pri primerjavi obeh načinov vadbe je bila zasnova preprosta: oba sta izvajala podobne gibe in približno enako število ponovitev, vendar je eden pri vajah uporabljal dodatno obremenitev, drugi pa predvsem lastno telesno težo.
Program z utežmi je temeljil na sestavljenih vajah, kot so mrtvi dvigi, počepi z utežjo in potiski za prsne mišice. Drugi program je vključeval predvsem dinamične vaje z lastno težo, kot so sklece, zgibi, izpadni koraki in različni skoki.
Trening je potekal petkrat na teden, 12 tednov. Prehrana in drugi pogoji so bili čim bolj primerljivi. Na koncu so udeleženci opravili obsežen preizkus telesne pripravljenosti, ki je vključeval vaje z lastno telesno težo, vaje z utežmi in teste aerobne zmogljivosti. Nekateri rezultati so bili pričakovani, drugi pa precej presenetljivi.
Najmanj presenetljiva ugotovitev je bila, da vadba z utežmi učinkovito spodbuja rast mišic in povečevanje moči. Po 12 tednih je bil udeleženec, ki je treniral z utežmi, občutno bolj mišičast in težji. Izboljšal je tudi rezultate pri vseh testih moči, vključno s tistimi, pri katerih med treningom ni neposredno izvajal enakih vaj.
Čeprav na primer v programu ni izvajal sklec, je na končnem preizkusu njihovo število povečal za kar 150 odstotkov. Pri zgibih je bil napredek še izrazitejši, njihovo izvedbo je izboljšal za 185 odstotkov, čeprav je treniral predvsem z utežmi.
To je pomembna ugotovitev: povečanje mišične moči z vadbo z utežmi se lahko prenese tudi na gibe, pri katerih uteži sploh ne uporabljamo. Razlog je v tako imenovanem progresivnem povečevanju obremenitve. Ko mišice postopoma izpostavljamo večji obremenitvi, se morajo prilagoditi in postati močnejše.
Prednost vadbe z utežmi je tudi možnost zelo natančnega odmerjanja obremenitve. Ko postane določena teža prelahka, jo lahko povečamo in s tem mišicam zagotovimo nov dražljaj.
Čeprav je vadba z utežmi prinesla večje izboljšanje pri številnih merljivih kazalnikih moči, je imela tudi manj prijetne posledice. Več mišične mase lahko pomeni večjo obremenitev pri gibanju in vzdržljivostnih dejavnostih. Poleg tega se je pri intenzivnem treningu pojavila vrsta običajnih težav: bolečine v mišicah, napetost in slabša gibljivost. Pri zelo intenzivnem treningu z utežmi je pomembna tudi regeneracija. Vadba povzroči začasni vnetni odziv in mikropoškodbe mišičnega tkiva, kar je del procesa prilagajanja. Toda če telo nima dovolj časa za obnovo, se lahko težave začnejo kopičiti. Pri prepogostem ali nepravilno načrtovanem treningu se lahko pojavijo tudi bolečine v sklepih, kitah in hrbtu.
To ne pomeni, da so uteži škodljive. Nasprotno, vadba za moč je zelo pomembna. Pomeni pa, da več treninga ni vedno bolje. Upoštevati je treba ravnovesje med obremenitvijo, počitkom, gibljivostjo in regeneracijo.
Medtem ko vadba z utežmi omogoča hitro povečevanje mišične mase, ima vadba z lastno telesno težo drugačne prednosti. Pri njej telo samo postane vadbeno breme. Sklece, zgibi, izpadni koraki, počepi, različne opore in gimnastične vaje lahko razvijajo moč, stabilnost, koordinacijo in nadzor nad telesom.
Udeleženec, ki je tri mesece treniral brez uteži, je kljub temu močno izboljšal svoje rezultate. Njegova moč pri potisku s prsi se je povečala s 60 na 100 kilogramov, pri mrtvem dvigu pa z 90 na 120 kilogramov, čeprav v tem obdobju ni dvigoval uteži.
Rezultati so skladni tudi z ugotovitvami raziskav. Ena od raziskav, objavljena leta 2018, je primerjala štiritedenski program sklec s programom potiskov s prsi pri 23 moških. Po koncu raziskave med skupinama niso ugotovili pomembne razlike v povečanju moči. To kaže, da za izboljšanje moči ni vedno potrebna telovadnica, polna uteži.
Ključ do učinkovite vadbe z lastno telesno težo je v tem, da znamo obremenitev postopoma povečati. Če so običajne sklece postale prelahke, lahko podaljšamo čas pod napetostjo, upočasnimo spuščanje, povečamo število ponovitev ali uporabimo zahtevnejšo različico vaje. Podobno velja za zgibe, počepe in druge vaje. Z različnimi različicami lahko postopoma povečujemo zahtevnost, ne da bi potrebovali dodatne uteži. Dober primer so gimnastične vaje. Gimnastičarji lahko z lastno telesno težo razvijejo izjemno moč, zlasti v zgornjem delu telesa. Nekateri zahtevni položaji zahtevajo ogromno relativne moči, stabilnosti in nadzora nad telesom.
Pri vadbi z lastno telesno težo pogosto hkrati razvijamo moč in sposobnost nadzora gibanja. Po 12 tednih takšnega treninga so se izboljšali gibljivost, drža in počutje, zmanjšale pa so se tudi bolečine v spodnjem delu hrbta. Telo je bilo videti bolj vitko, gibanje pa lažje. To je ena od pomembnih prednosti vadbe z lastno telesno težo. Pri številnih vajah moramo hkrati uporabljati več mišičnih skupin in stabilizirati sklepe. Zato ne razvijamo le izolirane mišične moči, temveč tudi funkcionalno telesno pripravljenost.
Ne glede na vrsto vadbe lahko prej ali slej nastopi obdobje, ko napredka ni več. Telo se na ponavljajočo se obremenitev navadi, zato potrebuje nov dražljaj. Pri vadbi z utežmi je povečanje obremenitve razmeroma preprosto. Če na primer določeno vajo izvajamo z 20 kilogrami, lahko čez čas uporabimo 22 ali 25 kilogramov. Pri vadbi z lastno telesno težo je treba biti nekoliko bolj ustvarjalen. Spreminjamo lahko število ponovitev in serij, čas pod napetostjo, hitrost izvedbe, položaj telesa in zahtevnost posamezne vaje. Zato je za učinkovito vadbo brez opreme potrebno nekoliko več znanja in domišljije. Prednost pa je, da lahko treniramo skoraj kjer koli.
Odgovor je precej preprost: nobena sama po sebi ni najboljša za vse. Vadba z utežmi je odlična izbira za tiste, ki želijo hitro in sistematično povečati mišično maso ter absolutno moč. Omogoča natančno določanje obremenitve in postopno povečevanje zahtevnosti. Vadba z lastno telesno težo pa je izjemno uporabna za izboljšanje gibljivosti, koordinacije, stabilnosti, relativne moči in splošne telesne pripravljenosti. Poleg tega je dostopna skoraj vsakomur in ne zahteva drage opreme ali članarine v telovadnici. Najbolj smiselna rešitev je zato pogosto kombinacija obeh pristopov.
Za dobro telesno pripravljenost lahko trening razdelimo na tri dele.
Prvih približno 20 minut namenimo ogrevanju, gibljivosti in dinamičnim vajam. S tem pripravimo sklepe in mišice na večje obremenitve. Vključimo lahko različne položaje iz joge, dinamično raztezanje in nadzorovane gibe, ki vključujejo več sklepov hkrati.
Naslednjih 20 minut namenimo večjim sestavljenim vajam z utežmi. Mednje sodijo mrtvi dvigi, različice počepov ter vaje za potisk in vlečenje. Pomembnejša od količine je kakovost izvedbe. Pravilna tehnika in ustrezna obremenitev zmanjšata tveganje za poškodbe in omogočata dolgoročni napredek.
Zadnjih 20 minut lahko namenimo vajam z lastno težo. Uporabimo lahko različne oblike sklec, zgibov, izpadnih korakov, opor in statičnih položajev. Zahtevnost lahko povečamo z daljšim časom pod napetostjo, počasnejšim spuščanjem ali zahtevnejšimi različicami vaj.
Vadba z utežmi in vadba z lastno telesno težo nista tekmeca. Pravzaprav se lahko zelo dobro dopolnjujeta. Uteži omogočajo učinkovito povečevanje mišične mase in absolutne moči, vaje z lastno telesno težo pa pomagajo razvijati gibljivost, koordinacijo, stabilnost in nadzor nad telesom.
Če želite dolgoročno ostati močni, gibljivi in telesno sposobni, je zato najbolj smiselno vključiti oboje. Nekaj treningov z utežmi, nekaj vaj z lastno telesno težo ter dovolj časa za regeneracijo lahko predstavljajo zelo dobro osnovo za vsestransko telesno pripravljenost.
Najpomembnejše pa je, da izberete obliko vadbe, ki jo boste lahko izvajali redno, dolgoročno in z veseljem. Prav doslednost je namreč pomembnejša od vprašanja, ali v roki držite utež ali pa je edina obremenitev, ki jo uporabljate, vaše lastno telo.