V osrčju dežele Majev. Potovanje skozi džunglo in izgubljena mesta

Jukatan res jemlje sapo. Polotok na jugu Mehike razkriva skrivnosten svet majevske civilizacije, tropsko naravo, podzemna jezera in dramatično zgodovino, ki je kljub stoletjem še vedno živa pod zeleno odejo deževnega gozda.

Potovanje se ni začelo obetavno. Letalska družba je prodala več sedežev, kot jih je bilo na voljo, kar je povzročilo precej slabe volje. Šele v Istanbulu je prišlo olajšanje, končno sedež na letalu in dolg, skoraj 18-urni polet čez ocean. Pristanek v Cancunu, na severnem robu polotoka Jukatan, je pomenil začetek srečanja z eno največjih in najbolj raznolikih držav na svetu.

Velikanska Mehika in tropski jug

Mehika s skoraj dvema milijonoma kvadratnih kilometrov, 31 zveznimi državami in glavnim mestom je resnično orjaška. Med njenimi najbolj prepoznavnimi geografskimi značilnostmi sta Kalifornijski polotok in polotok Jukatan. Medtem ko je večina države gorata in polpuščavska, jug ponuja povsem drugačno podobo – tropsko podnebje, kjer se večna pomlad kaže v najboljši luči.

Jukatan ni le mehiški. Del polotoka sega v Gvatemalo, ob Karibskem morju pa se med državama skriva še Belize. Prav tu je zibelka majevske civilizacije, ene najpomembnejših predkolumbovskih kultur na ameriški celini.

Maji - civilizacija brez meja

Majevska kultura se je razprostirala na približno pol milijona kvadratnih kilometrov in presegala današnje državne meje. Obsegala je dele današnje Mehike, Gvatemale, Belizeja, Hondurasa in Salvadorja. Čeprav so Španci pred petimi stoletji storili vse, da bi jo izbrisali, Maji niso izginili, njihovi potomci še danes živijo na tem območju.

Jukatan

Jukatan

Jukatan

Jukatan

Osvajanje Jukatan je bilo dolgotrajno in krvavo. Poleg nasilja Hernána Cortésa in njegovih somišljenikov so civilizacijo opustošile tudi bolezni, kot so črne koze, pljučnica in tuberkuloza, ki so ponekod povzročile do 90-odstotni upad prebivalstva. Ker Maji nikoli niso imeli enotne centralne države, je bil njihov odpor razdrobljen, a trdovraten. Zadnji majevski upor so Španci zlomili šele konec 17. stoletja.

Vzpon in propad majevske civilizacije

Majevska civilizacija se je začela razvijati nekaj stoletij pred našim štetjem, vrhunec pa dosegla med 2. in 9. stoletjem. Nato je sledil zlom, posledica prenaseljenosti, krčenjem gozdov, izčrpavanja zemlje in podnebnih sprememb. Izostanek padavin je povzročil lakoto, vojne in množične selitve. Mnoga mesta so bila zapuščena, džungla pa jih je sčasoma povsem prerasla.

Ko so v 16. stoletju prišli Španci, so uvedli sistem encomienda, prikrito obliko suženjstva, v katerem so veleposestniki izkoriščali domačine, misijonarji pa so si prizadevali za nadzor nad njihovimi dušami. Kljub temu so Maji preživeli. Danes območje poseljujejo njihovi potomci, bodisi kot čistokrvni Maji bodisi kot mestici.

Zanimivo je, da osvajalci v iskanju zlata in srebra niso našli tega, kar so pričakovali. Za Maje so bile dragocenosti drugje: v žadu, malahitu in obsidianu, za plačilno sredstvo pa so uporabljali kakavova zrna in perje ptice kecal.

Jukatan

Jukatan

Ravnina, meteorit in cenote

Jukatanje skoraj popolnoma raven. Apnenčasta planota ima posebno geološko zgodovino, prav tu je pred približno 60 milijoni let padel ogromen meteorit, ki je povzročil izumrtje dinozavrov. Ker apnenec ni vododržen, padavinska voda hitro ponikne v podzemlje, kjer nastane obsežen kraški sistem.

Tako so nastale cenote, naravne kraške jame in podzemna jezera, ki so bila za Maje ključni vir pitne vode. Danes ponujajo obiskovalcem edinstveno izkušnjo kopanja v podzemnih dvoranah, kamor prodira le snop naravne svetlobe. Topla voda, tišina in jate rib ustvarjajo skoraj mistično vzdušje.

Chichen Itza in sveti koledar

Eden najveličastnejših ostankov majevske civilizacije je Chichen Itza. Mesto, v katerem je nekoč živelo okoli 70.000 ljudi, je danes eno najbolj obiskanih arheoloških najdišč na svetu. Najbolj znana zgradba je piramida El Castillo, 52 metrov visoka stopničasta zgradba, ki hkrati deluje kot koledar. Ob spomladanskem in jesenskem enakonočju sence ustvarijo iluzijo kače, ki se spušča po stopnišču.

Maji niso bili miroljubni idealisti. Med seboj so se bojevali za oblast, obenem pa skušali ugoditi bogovom, zlasti tistim, ki so nadzorovali dež. Daritve, tudi človeške, so metali v Sveto cenoto, do katere vodi sveta cesta sacbe.

Jukatan

Jukatan

Jukatan

Od Uxmala do Palenqueja

Majevskih mest je na Jukatanu še veliko. Uksmal, nekoliko južneje, ponuja še eno impresivno zbirko piramid, svetišč in cest. Še južneje se pokrajina dvigne v gorovje, kjer so Maji pomanjkanje vode reševali z velikimi cisternami.

V hribovju Chiapasa leži Palenque, eno najbolj skrivnostnih majevski mest, skrito v gosti džungli. Chiapas je danes ena najrevnejših mehiških zveznih držav, znana tudi po zapatistični vstaji v 90. letih prejšnjega stoletja. Kljub infrastrukturnim projektom, kot je železnica Tren Maya, socialne napetosti ostajajo.

Jukatan

Jukatan

Jukatan

Dve plati Jukatan

Medtem ko je jug zaznamovan z revščino in nemirom, vzhodna obala ponuja povsem drugačno podobo. Cancun in njegova okolica sta pravi turistični raj z dolgimi hotelskimi kompleksi ob Karibskem morju. Med njimi leži Tulum, kjer stoji najsevernejše majevsko mesto Zama - astronomski observatorij na pečini nad morjem.

Svet, ki ostane spodaj

Jukatan vzame sapo. Jukatan je prostor kontrastov: bogata zgodovina in revščina, džungla in luksuzni hoteli, starodavna modrost in sodobni turizem. Ko letalo znova vzleti, neskončna zelena ravnina in modro Karibsko morje počasi izgineta pod krili. Skrivnostni svet Majev ostane spodaj, tih, mogočen in nepozaben.