
Galerija

Nova raziskava, ki temelji na zdravstvenih kartotekah in podatkih o srčnem utripu, zbranih s pomočjo naprav Fitbit, razkriva zanimivo povezavo med časom vadbe in zdravjem srca. V analizo je bilo vključenih več kot 14.000 ljudi.
Posamezniki, ki so redno telovadili v zgodnjih jutranjih urah, so imeli bistveno manjše tveganje za razvoj koronarne arterijske bolezni, visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni tipa 2 in debelosti v primerjavi s tistimi, ki so vadili kasneje čez dan. Rezultati so bili predstavljeni na letnem znanstvenem srečanju American College of Cardiology (ACC).
Čeprav ni povsem jasno, ali je povezava med časom vadbe in kardiometabolnim zdravjem neposredna ali posredovana z drugimi dejavniki, raziskovalci poudarjajo, da bi lahko ugotovitve pomembno vplivale na svetovanje bolnikom glede telesne aktivnosti.
»Vsaka vadba je boljša kot nobena, vendar smo želeli prepoznati dodatno dimenzijo, čas vadbe,« je pojasnil Prem Patel, študent medicine na medicinski fakulteti Chan Univerze v Massachusettsu in vodilni avtor raziskave. »Če lahko telovadite zjutraj, se zdi, da je to povezano z boljšimi kazalniki kardiometabolnega zdravja.«
Kazalniki, kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen in debelost, so tesno povezani s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni, ki ostajajo vodilni vzrok smrti po svetu. Znano je, da redna telesna aktivnost zmanjšuje tveganje za te dejavnike, pa tudi za resne srčne dogodke.
Raziskovalci so analizirali podatke 14.489 udeležencev velike nacionalne študije »All of Us«. Podatki o srčnem utripu, zbrani na minuto natančno s pomočjo naprav Fitbit, so bili spremljani skozi obdobje enega leta.
Za zaznavanje epizod telesne aktivnosti so raziskovalci opredelili obdobja, v katerih so imeli udeleženci povišan srčni utrip vsaj 15 zaporednih minut. Takšen pristop se razlikuje od večine prejšnjih raziskav, saj temelji na odzivu telesa (povišanem srčnem utripu) in ne na beleženju konkretnih aktivnosti, kot so hoja v službo, gospodinjska opravila ali vadba v fitnesu.
Vadbo vsakega posameznika so ocenjevali v 15-minutnih intervalih čez dan in udeležence razvrstili glede na čas izvajanja telesne aktivnosti.
Na podlagi zdravstvenih kartotek so analizirali povezave med časom vadbe in pojavnostjo visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, debelosti ter hiperlipidemije (povišan LDL-holesterol ali trigliceridi).
Ob tem so upoštevali tudi druge pomembne dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so starost, spol, skupna raven telesne aktivnosti, trajanje spanja, uživanje alkohola in kajenje.
V primerjavi s posamezniki, ki so telovadili kasneje čez dan, so tisti, ki so vadili zjutraj, imeli:
Te povezave so bile neodvisne od skupne dnevne količine telesne aktivnosti. Najnižja verjetnost za koronarno arterijsko bolezen je bila opažena pri posameznikih, ki so telovadili med 7. in 8. uro zjutraj.
Raziskovalci poudarjajo, da študija ponuja bolj celovit pogled na telesno aktivnost kot dosedanje raziskave in nakazuje, da je čas vadbe morda podcenjen dejavnik kardiometabolnega zdravja.
Večina preteklih študij se je osredotočala predvsem na količino in intenzivnost telesne aktivnosti, redkeje pa na njen časovni vidik. »V preteklosti smo predvsem proučevali, koliko gibanja je potrebno, število minut ali intenzivnost vadbe,« dodaja Patel. Ob tem opozarja, da rezultati kažejo zgolj povezavo in ne dokazujejo vzročno-posledičnega odnosa.
Po mnenju raziskovalcev lahko na opažene povezave vplivajo biološki dejavniki, kot so hormoni, spanec in genetika, pa tudi vedenjski in psihološki dejavniki.
Jutranja vadba lahko na primer prispeva k višji ravni energije in bolj zdravim prehranskim odločitvam čez dan. Pogostejša je lahko tudi pri ljudeh, ki sicer dajejo večji poudarek zdravemu življenjskemu slogu.
Avtorji poudarjajo, da bodo potrebne dodatne raziskave, ki bodo natančneje opredelile vlogo teh dejavnikov in pomagale oblikovati še bolj učinkovita priporočila za telesno aktivnost.