Vadba med 7. in 8. uro zjutraj je najboljša zaščita za srce? Kardiolog razkriva, kaj se dogaja v telesu

Redna jutranja vadba, še posebej med 7. in 8. uro, je lahko ena najkoristnejših navad za zdravje srca. Nova raziskava, predstavljena na letnem znanstvenem srečanju American College of Cardiology, kaže, da ima čas vadbe pomembno vlogo pri zmanjševanju tveganja za srčno-žilne in presnovne bolezni.

Raziskava na več kot 14000 ljudeh

Študija temelji na zdravstvenih kartotekah in podatkih o srčni frekvenci, zbranih s pomočjo nosljivih naprav Fitbit, pri več kot 14000 posameznikih. Podatki so bili analizirani v okviru obsežne nacionalne raziskave »All of Us«.

Raziskovalci so spremljali srčni utrip udeležencev skozi celo leto in kot obdobja vadbe opredelili vsaj 15-minutne intervale povišanega srčnega utripa. Ta pristop je drugačen od večine prejšnjih raziskav, saj ne temelji na vrsti aktivnosti (hoja, gospodinjska opravila ali vadba v fitnesu), temveč na dejanskem odzivu telesa.

Udeležence so razvrstili glede na čas vadbe ter analizirali povezave med vadbo in ključnimi kazalniki zdravja:

• visok krvni tlak
• sladkorna bolezen tipa 2
• debelost
• povišane maščobe v krvi (hiperlipidemija)

Poleg tega so upoštevali še druge dejavnike tveganja, kot so starost, spol, dohodek, spanec, kajenje in uživanje alkohola.

Jutranja vadba prinaša občutno nižje tveganje

Rezultati so pokazali jasne razlike med jutranjo in poznejšo vadbo. Ljudje, ki so redno telovadili zgodaj zjutraj, so imeli:

• 31 % manjše tveganje za koronarno arterijsko bolezen
• 18 % manjše tveganje za visok krvni tlak
• 21 % manjše tveganje za hiperlipidemijo
• 30 % manjše tveganje za sladkorno bolezen tipa 2
• 35 % manjše tveganje za debelost

Pomembno je, da so bile te povezave neodvisne od skupne dnevne količine telesne aktivnosti. Najnižjo pojavnost koronarne bolezni so zabeležili pri posameznikih, ki so vadili prav med 7. in 8. uro zjutraj.

Čas vadbe je spregledan dejavnik zdravja

Glavni avtor raziskave, Prem Patel z Medicinske fakultete Chan Univerze v Massachusettsu, poudarja:

»Vsaka vadba je boljša kot nobena. A želeli smo raziskati dodatno dimenzijo - čas vadbe. Če lahko vadite zjutraj, se zdi, da je to povezano z boljšimi kardiometaboličnimi izidi.«

Raziskovalci menijo, da študija ponuja bolj celovit pogled na vpliv telesne aktivnosti, saj večina dosedanjih raziskav ni upoštevala natančnega časovnega vzorca vadbe ali pa je spremljala udeležence le kratek čas.

Kaj se dogaja v telesu?

Čeprav raziskava dokazuje povezavo in ne neposredne vzročnosti, strokovnjaki izpostavljajo več možnih razlag:

• hormonsko ravnovesje (kortizol, inzulin) je zjutraj drugačno
• boljša regulacija krvnega sladkorja skozi dan
• večja verjetnost za zdrave prehranske izbire
• več energije in boljša produktivnost
• večja doslednost pri vadbi

Na rezultate lahko vplivajo tudi genetika, kakovost spanja ter psihološki in vedenjski dejavniki.

Jutranja vadba kot del zdravega življenjskega sloga

Znanstveniki opozarjajo, da so potrebne dodatne raziskave, ki bodo natančneje opredelile vzroke za opažene učinke. Kljub temu pa ugotovitve že zdaj nakazujejo, da bi lahko čas vadbe postal pomemben del priporočil za zdrav življenjski slog.

»V preteklosti smo se osredotočali predvsem na trajanje in intenzivnost vadbe. Zdaj pa vidimo, da je pomembno tudi, kdaj telovadimo,« še dodaja Patel.

Vir: Letno znanstveno srečanje organizacije American College of Cardiology, predstavitev raziskave »Vreme vadbe in povezava s kardiometaboličnimi boleznimi«.